Andreeva, Olga (1970–)
Vir: arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

1988 je diplomirala na Baletni šoli v Krasnojarsku in se zaposlila v baletnem zboru v Državnem gledališču Opere in baleta v Krasnojarsku. 1991 je postala baletna solistka. V sezoni 1994/95 se je zaposlila kota članica baleta v SNG Maribor in od tedaj živi in dela v Sloveniji. Od 1995 je članica baletnega zbora SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je 1998 napredovala v baletno solistko. 1995 se je izpopolnjevala na Mednarodni poletni akademiji plesa v Kölnu. 2001 je pridobila slovensko državljanstvo. Decembra 2008 je v Ljubljani opravila strokovni izpit za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja. Poučevala je na poletnih seminarjih Baletne šole Stevens v Pirničah, od 2003 poučuje klasični baletni repertoar na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Že v Krasnojarsku je plesala vodilne vloge v Labodjem jezeru Petra Iljiča Čajkovskega (Pas de trois), v Don Kihotu (Kitri in Mercedes) in v Bajaderi (Gamzati) Ludwiga Minkusa, v Giselle Adolpha Adama (Mirta). Plesala je tudi Carmen v Carmen suiti Rodiona Konstantinovicha Ščedrina po Georgesu Bizetu, Dobro vilo v Trnuljčici P. I. Čajkovskega, Ofelijo v Hamletu Sergeja Mihajloviča Slonimskega, Medoro v Gusarju Adolpha Adama, mazurko in valček v baletu Chopiniana Frédérica Chopina ter številnih drugih baletnih predstavah. V Mariboru je 1994 nastopila kot guvernanta v baletu Ples kadetov Johanna Straussa ml., kot Snežna kraljica in Kitajka v P. I. Čajkovskega Hrestaču in solistka v La leçon de danse na glasbo Sergeja Prokofjeva. Njena prva vloga v Ljubljani je bila 1995 Evridika v baletu Orfej Christopherja Willibalda Glucka. 1996 je bila Anina dvojnica v Ani Karenini, in Privid v Našem ljubljenem mestu Bojana Adamiča, 1997 Ninette v Coppélii na Montmartru Léa Delibesa in Črna tipka v baletu o Georgu Gershwinu. 1998 je bila Julija v Romeu in Juliji Serergeja Prokofjeva. 1999 je najprej plesala naslovno vlogo v Trnuljčici P. I. Čajkovskega, potem pa še ognjeno ptico v istoimenskem baletu Igorja Stravinskega. 2001 je nastopala v dvojni vlogi belega in črnega laboda v Labodjem jezeru P. I. Čajkovskega, 2004 je bila Vila jesen v Pepelki Sergeja Prokofjeva, 2006 Božični duh v Hrestaču P. I. Čajkovskega, naslednje leto mati v Norem malarju Janeza Gregorca, 2007 se je predstavila še v Umirajočem labodu Camilla Saint-Saënsa, 2009 pa je bila grofica Capulet v S. Prokofjeva Romeu in Juliji.

Takoj po končanem šolanju 1988 je dobila diplomo na Vsedržavnem tekmovanju Agripine Vaganove v Sankt Peterburgu in 1995 na Mednarodnem baletnem tekmovanju v Šanghaju na Kitajskem. V Krasnojarsku je trikrat prejela diplomo za najboljšo vlogo v sezoni: 1990 za vlogo Gamzati v Bajaderi, 1992 za Kitri v Don Kihotu in 1993 za dobro vilo v Trnuljčici. Njeni učenci so pogosto dosegali pomembne uspehe na Tekmovanjih mladih slovenskih baletnih plesalcev: Vanja Vitman je dobila srebrno plaketo 1999, Jerneja Podbevšek bronasto 2005, Lejla Pantić-Šindrič pa srebrno plaketo in štipendijo Ministrstva za šolstvo 2007. 2009 so prejele njene varovanke Katarina Čegovnik zlato, Nina Pišlar srebrno in Ana Jenček bronasto plaketo.

Viri in literatura

  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Henrik Neubauer: Obrazi slovenskega baleta : biografski leksikon, Ljubljana, 2008, 131.
  • Vlasta Šinkovec: Olga Andreeva : baletna solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, Klasika, revija za resno glasbo, 1, 1999, št. 2, 15.
  • Barbara Drnač: Dan z … Olgo Andrejevo, balerino, Nedelo, 30. 5. 1999.
Neubauer, Henrik: Andreeva, Olga (1970–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000580/#novi-slovenski-biografski-leksikon (4. april 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine