Novi Slovenski biografski leksikon

Štirirazredno meščansko šolo je obiskoval v Ribnici (1922–26), v Ljubljani učiteljišče (1926–31) in študiral pedagogiko na Filozofski fakulteti, kjer je 1937 diplomiral. Profesorski izpit je opravil 1940 na ljubljanski univerzi. Med študijem je poučeval na osnovnih šolah v Sv. Jakobu ob Savi (1934–35), Dolu pri Ljubljani (1935–36), Škrilju (1936), Vidmu - Dobrepolju (1936–37) in na Ponikvi pri Grobelnem (1937), po diplomi pa na meščanskih šolah v Vojniku (1937–39) in Novem mestu (1939–45). Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in interniran v taboriščih Treviso in Gonars (1942–43). Po vojni je bil v Novem mestu referent za srednje šole na Poverjeništvu za prosveto in vodja novoustanovljenega učiteljišča (1945–46), profesor na gimnaziji (1946–50) in na učiteljišču (1950–54) ter bibliotekar v Študijski knjižnici Mirana Jarca (1955–60). 1959 je bil imenovan za pedagoškega svetnika. Od 1960 do upokojitve 1974 je bil svetovalec za izobraževanje odraslih na Zavodu SRS za šolstvo v Ljubljani. Bil je aktiven član Zveze pedagoških društev Slovenije (ustanovljena 1945). Od 1946–60 je bil vodja novomeškega pedagoškega društva.

Prejel je vrsto odlikovanj in nagrad: Trdinova nagrada (1957), nagrada Sklada Borisa Kidriča (1979) in odlikovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1974).

Organizacijsko in publicistično si je prizadeval za sodobnejšo šolo, psihološko utemeljen osnovnošolski pouk, dopolnilno izobraževanje učiteljstva in ustreznejšo družinsko vzgojo. Posebej je obravnaval strokovno šolstvo in izobraževanje odraslih. Med objavljenimi članki in knjigami je najpomembnejša monografija v treh delih o našem začetnem bralnem pouku, v kateri opisuje njegov razvoj z bio-bibliografskega, metodičnega, zgodovinskorazvojnega, nacionalnega in tehničnega vidika. Podrobno razčlenjuje naše abecednike in prva berila, ob tem pa popravlja številne zmote o teh vprašanjih v naši starejši strokovni literaturi in dodaja nova spoznanja. Med več kot sto različnimi prispevki, ki so bili objavljeni zlasti v pedagoških glasilih, mdr. v Prosvetnem delavcu, Sodobni pedagogiki in reviji Otrok in družina, zbornikih, Enciklopediji Slovenije in Enciklopediji Jugoslavije, so bile odmevne njegove razprave s področja pedagogike, metodike, mladinske psihologije in andragogike ter številne knjižne ocene. Ob skrbi za razvoj šolstva se je zanimal tudi za zgodovino rojstnega kraja in širše okolice. Prizadeval si je za obnovo rojstne hiše jezikoslovca Stanislava Škrabca v Hrovači in za poimenovanje ulice po njem v Ribnici. Pisal je tudi o Petru Budinu, Vladimirju Lamutu, Blažu Kocenu in Albinu Podjavoršku. - Psevdonimi: Ak-, A-, AkIN, prof. AK.

Dela

  • Kratek pregled slovenske književnosti, Celje, 1948 (soavtorja Karel Bačer in Milan Dodič, prva izdaja je izšla 1947 in ni bila javno dostopna).
  • Psihološka analiza otrokovega razvoja, Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu, Ljubljana, 1951 (v 3. zvezeku).
  • Jasna pota naši mladini : (staršem o spolni vzgoji), Novo mesto, 1953.
  • Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj : 1551–1869, Ljubljana, 1960 (1978).
  • Učna načela pri izobraževanju odraslih, Sodobna pedagogika, 12, 1961, 1–13.
  • Izobraževanje odraslih, Izbrana poglavja iz pedagogike, Ljubljana, 1964, 173–206.
  • Osnove didaktike, Ljubljana, 1973 (1976).
  • Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj : 1869–1918, Ljubljana, 1976.
  • Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj : 1918–1945, Ljubljana, 1978.
  • Nacistično šolstvo, njegov skorajšnji polom na Gorenjskem in začetnice od 1941 do 1945, Sodobna pedagogika, 31, 1980, 221–232.
  • Ko se je šolal pesnik Prešeren v Ribnici na Dolenjskem, Sodobna pedagogika, 33, 1982, 206–214 (popravki str. 489).
  • Krajevna skupnost Ponikva : 200 let osnovnega šolstva s posebnim ozirom na razvoj šolstva v severovzhodni Sloveniji, Ponikva, Šentjur pri Celju, 1986 (soavtorica Slava Kovačič).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL, osebna mapa.
  • ARS, Ministrstvo za prosveto, personalne mape AS-231, škatla 1.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
  • Dragica Markovič: Profesorju Ivanu Andoljšku za 60-letnico, Dolenjski razgledi, 1969, št. 8, 104.
  • Drago Ham: Čutimo pomanjkanje specialne pedagogike, Prosvetni delavec, 1970, št. 6, 3 (intervju).
  • Albin Podjavoršek: Prof. Ivan Andoljšek – sedemdesetletnik, Sodobna pedagogika, 30, 1979, 404–407.
  • Karel Bačer: Prof. Ivan Andoljšek, Dolenjski list, 15. 10. 1992.
  • Tatjana Hojan: Ivan Andoljšek, Šolska kronika, 25, 1992, 190–191.
  • France Strmčnik: In memoriam prof. Ivan Andoljšek (1909–1992), Sodobna pedagogika, 44, 1993, 112–114.
  • Tatjana Hojan: Ivan Andoljšek, Mohorjev koledar, 1994, 146–147.
  • Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem, Ljubljana, 2000, 218–219.
Hojan, Tatjana: Andoljšek, Ivan (1909–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000520/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. januar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine