Agrež, Zvone (1952–)
Vir: arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

Po zaključeni osnovni šoli v Celju se je vpisal na Elektrogospodarski šolski center v Mariboru (šolanje je zaključil 1969), ter se nato zaposlil kot električar pri Tehnomerkatorju v Celju. Vmes je v Požarevcu odslužil vojaški rok (1971). Ob delu je veliko nastopal v amaterskem gledališču, ki je delovalo v okviru celjske Zarje. Poklicna gledališka kariera se mu je v tistem času zdela nedosegljiva. Ko je spremljal prijatelja na sprejemni izpit na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), se je zanj odločil tudi sam in se 1973 vpisal na dramski študij AGRFT. Finančno neugodni pogoji in nekajletni zaostanek za vrstniki glede izobrazbe so bili zagonski motivi za eksperimentacijo in raziskovanje na odru. V letniku so bili samo trije. Njihov profesor (mentor) je bil igralec Polde Bibič. Tako je v razredu Poldeta Bibiča skupaj s soigralcema Jožico Avbelj in Alešem Valičem z likom Joška v uprizoritvi besedila Pavleta Lužana Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali 1977 absolviral, ter za igro prejel Severjevo nagrado za najboljšo igralsko stvaritev študenta AGRFT za diplomski nastop. Istega leta je prejel še študentsko Prešernovo nagrado za vlogo kralja v Escurialu Michela Ghelderoda (1977). Takoj po končanem študiju je postal član stalnega dramskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kot gostujoči igralec je igral še v ljubljanski Drami, Mestnem gledališču ljubljanskem (vloga Ruprehta v Kleistovem Razbitem vrču, 1986) in Stalnem slovenskem gledališču v Trstu, kjer je 1976 z vlogo Melchiorja v Wedekindovem Pomladnem prebujenju (režija Zvone Šedlbauer) že kot študent prvič opozoril na svoj igralski talent. Za vlogo Mozarta v Shaffererjevem Amadeusu je prejel Severjevo nagrado za najboljšo igralsko stvaritev (1982) in Borštnikovo nagrado za igro (1983). Na festivalu Dnevi komedije v Celju je prejel naziv žlahtni komedijant za vlogo Georgea Nerodecka v komediji Minister v škripcih (1988).

Zaigral je v več kot sto desetih gledaliških vlogah, poleg že omenjenih mdr. tudi: Niko (Rudi Šeligo: Čarovnica iz Zgornje Davče, 1977); Gospod Horner (William Wycherly: Podeželanka, 1985); študent (Tone Partljič: Ščuka da te kap, 1987); čuvaj Felix (August Strindberg: Sonata strahov, 1987); Andres Kragler (Berthold Brecht: Bobni v noči, 1994); Grumio (William Shakespeare: Ukročena trmoglavka, 1997); stric Ben (Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika, 2010).

Prepoznaven je bil tudi v slovenskih filmih. 1978 je bil nagrajen kot debitant leta na filmskem festivalu Filmski susreti v Nišu in kot igralec leta na 6. tednu slovenskega filma v Celju za vlogo Simona v filmu Praznovanje pomladi (režija France Štiglic, Viba film Ljubljana, 1978). Nastopal je tudi v manjših in srednjih vlogah v televizijskih dramah, nanizankah, nadaljevankah in slovenskih filmih. Med pomembnejše sodijo: Idealist (režija Igor Pretnar, Viba film Ljubljana, 1976), Zadnja šolska naloga (režija Matjaž Klopčič, Viba film, 1976/1977), Praznovanje pomladi (režija France Štiglic, Viba film Ljubljana, 1978), Dobrotnica (režija Marija Baričević Šeme, RTV, 1978), Christophoros (režija Andrej Mlakar, Viba film Ljubljana, 1985), Ljubezen nam je vsem v pogubo (režija Jože Gale, Viba film in RTV Ljubljana, 1987), Bronasti vijak, televizijska nadaljevanka (režija Jiři Sequens, RTV Ljubljana in češka TV Praha, 1988).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Od električarja do igralca : pogovor z Zvonetom Agrežem, dobitnikom Severjeve nagrade, Večer, 21. 12. 1977.
  • Jernej Novak: Za željo : Zvone Agrež, Ljubljanski dnevnik, 31. 12. 1977.
  • Mateja Podjed: Zvone Agrež : za zaveso, Novi tednik, št. 94 (13. 12. 2005), 11.
  • http://www.film-sklad.si/staro/index.php?module=strani&stranid=98&op=oseba&osebaID=15 (januar 2012).
  • http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9120&l=0 (januar 2012).
  • http://www.sigledal.org/geslo/Zvone_Agre%C5%BE (januar 2012).
  • http://www.slg-ce.si/index.php?page=zvone-agrez (januar 2012).
Meden, Ahac: Agrež, Zvone (1952–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000160/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine