Slovenski biografski leksikon

Švegel (Schwegel, Shvegel, Žvegelj) Ivan Krizostom, diplomat in politik, nečak Jožefa Schwegla (SBL III, 250), r. 17. febr. 1875 v Zgor. Gorjah pri Bledu posestniku Martinu (po dom. pri Balohu) in Ani r. Jan, u. 5. febr. 1962 na Rečici pri Bledu, pok. v Solkanu. Osn. šolo je obiskoval v Gorjah, 1882–4 v Beljaku, gimn. 1884–92 v Terezijanišču na Dunaju, tu študiral 1892–7 na oriental. akad. in hkrati na jurid. fak., 1897 prom. v Innsbrucku. L. 1898 je bil kot konzularni ataše v praksi pri okraj. sodišču in avstr. trgovin. muzeju na Dunaju, 1899 pri gener. konzulatu v Chicagu, 1900–2 tu vicekonzul in predstojnik, podkonzul v Pittsburgu (Penns.), 1904 gerent pri gen. konzulatu v Zürichu (med dopustom titulara), 1905 podkonzul v Capetownu v Juž. Afriki, 1906 vicekonzul v Solunu, 1907 gospodar. poročevalec v New Yorku, 1909 začasni konzul v Montrealu in kmalu prvi poklicni konzul za zah. Kanado v Winnipegu; zaradi nekega govora bil 1910 na zahtevo nem. vlade odpoklican (minister grof Aehrenthal) in dan na razpoloženje; 1913–7 je bil konzul v Denverju (Colorado) in St. Louis; po prekinitvi diplomat. zvez med ZDA in Avstrijo se je Š. spomladi 1917 vrnil preko Halifaxa in Rotterdama v domovino, odšel na fronto v Albanijo, na Ohridskem jezeru poveljeval zadnjemu ostanku mrb dragoncev Car Nikolaj I., nato pa komitaški četi Salih Budke na albansko-grški meji do končnega umika avstr. sil. L. 1919 je bil član jsl delegacije na mirovni konferenci v Parizu (délégué technique), se uspešno zavzel, da je Blejski kót ostal Jsli; bil je v osebnem stiku s preds. ZDA Wilsonom (in njegovimi sodelavci E. M. House, Hoover, Barudi), njemu v čast je preimenoval svoj grad Grimščice pri Bledu v Wilsonio. I. l. bil član začasnega nar. zastopništva za Trst in tako avtomatično izpadel iz kandidature za ustavotvorno skupščino. Kmalu se je vrnil v ZDA, najprej v misiji Zadružne gospod. banke v Lj., poznje pa prevzel zastopstvo interesov družbe Canadian Pacific Railway Comp. v Jsli; kot konzul v Montrealu je že 1909 Š. to družbo nagovoril, da je uvedla stalno ladij. zvezo Sev. Amerika–Trst in ji pomagal do koncesije; 1926 je bil član jsl komisije v Washingtonu za urejevanje vojnih dolgov, 1927 na Radićevo željo kandidiral za poslanca na programu Hrv. seljačke republ. stranke in bil izvoljen, edini ne-Hrvat, v okraju Delnice – Vrbovsko (biv. vol. okraj Starčevića, Supila in Harambašića), medtem ko je bila Š-ova kandidatura v Makedoniji na zahtevo vlade razveljavljena. Zaradi te kandidature je tedanje min. za zunanje zadeve zahtevalo takojšen odpust Š-a iz službe Canadian Pacifica in to po 1 letu tudi doseglo. V času šestojan. diktature je bil Š. pred sodiščem za zaščito države, a je bil postopek ustavljen; 1930 je na povabilo kralja stopil v Živkovićevo vlado kot minister, 1931–3 bil zopet poslanik v Buenos Airesu, nato se je upok., za stalno naselil in živel na svojem posestvu na Bledu.

Š-ovi gospodar. članki so raztreseni v inoz. revijah (Handels-Museum; Monatsschrift f. d. Orient; Dorn’sche Volkswirtschaftl. Nachrichten; Zft f. Volkswirtschaft, Sozialpolitik u. Verwaltung; New Europe; Current History Magazine ipd.) in dom. časopisju (mdr. S 1919, št. 105; E 1920, št. 154; TL 1933, št. 98–100). – Prim: r. matice Zgor. Gorje; izčrpna avtobiografija (arhiv SBL); Gabršček II, 552; Marn XXVIII, 48; Šuklje, Sodobniki 275; Hahn, Reichsrat-Almanach 1879–80, 197; Ko je ko, 1928, 149; Tedenske slike, pril. D 1930, št. 46; J 1933, št. 123; A. Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi. 1938, 276, 286, 289; Delo 1962, št. 36.

Švegel, Ivan Krizostom (1875–1962). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi680577/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine