Maraž, Adriana (1931–2015)

Maraž Adriana, por. Bernik, slikarka in grafičarka, r. 26. dec. 1931 v Ilirski Bistrici, živi in dela v Lj. Oče Bogomir, fotograf, mati Zori Pachys. V Turinu je obiskovala Internato delle Zitelle (elementare in media), avviamento professionale in Triennio sperimentale – educandato religioso istituto magistrale. 1949 se je vpisala na ALU v Lj., kjer je diplomirala 25. febr. 1958 pri prof. M. Sedeju. Svojo življenjsko in umetniško pot je M. začela na Primorskem (nekaj let je namreč živela tudi v Vrtojbi) in že kot absolventka pripravila 1955 v Novi Gor. svojo prvo samostojno razstavo. Od 1960 je poročena s slov. slikarjem Janezom Bernikom, od 1961 je članica DSLU, od 1969 pa Grupe 69. Sprva se je ukvarjala tako s slikarstvom kot z grafiko, od 1967 naprej pa se posveča izključno grafiki (barvna jedkanica in mešane tehnike), kjer je v tehnični izvedbi dosegla visoko mojstrstvo s popolnim obvladanjem metiera ter v svoji smeri postala nesporno vodilni grafični umetnik v Jsli in med najvidnejšimi na svetu. Svoja umetniška iskanja je M. usmerila v vsebinsko, lirično močno obarvano občutje, ki se razkriva v sami izbiri motivike: v estetsko in formalno vabljivih razkošnih bidermajerskih pohištvenih predmetih in v vsakdanjih predmetih, predvsem embalažnih elementih, ki nas obdajajo. Njen posebni likovni pristop se kaže v izredno kultiviranem in senzibilnem barvnem formalnem umetniškem podajanju, ki razkriva tudi estetskost, težnjo po lepem, nedosegljivem, skoraj sanjskem. Grafike se gibljejo na meji realnega in magičnega, nihajo med harmonijo in disharmonijo in M. zna na statični list pričarati »dinamiko življenja v tihem sporazumu z gledalcem, ki sam ne ve, kdaj je postal soudeleženec njene zarote. In največkrat tudi ne čuti, s kako genialno preprostim sredstvom ga je umetnica prepeljala čez reko pozabe, ki loči vsakdanjost od umetnosti, trivialnost od smisla; kako je dejansko količina barve v spretnih zankah drobnih vzorcev, ki pomenijo bogato tkivo njenih listov, zabrisala mejo med realnostjo in magičnostjo« (Z. Kržišnik, katal. 1976/77). Od 1966, ko se je prvič udeležila VI. grafičnega bienala v Lj., srečujemo njena dela na mnogih mednar. grafičnih razst. po celem svetu in na številnih razst. sodobne umetnosti doma in v tujini, za katera je bila avtorica neštetokrat nagrajena. Prejela je nasledne nagrade: 1969 – odkupna nagrada na VIII. mednar. bienalu grafike, Lj.; 1971 – odkupna nagrada na IX. mednar. bienalu grafike, Lj.; 1972 – nagrada strokovne žirije na razst. del jsl. umetnic, Slovenj Gradec, odkupna nagrada na VII. rast. jsl. grafike, Zgb; 1973 – nagrada na mednar. razst. grafike, San Francisco, nagrada na Biennale del piccolo formato, Chieti; 1974 – premija JAZU na VIII. razst. jsl. grafike, Zgb, Grand Prix na II. bienalu grafike, Fredrikstad, 1. nagrada ex aequo na mednar. bienalu miniaturne grafike, Frechen; 1975 – priznanje ex aequo slov. kritikov na XI. mednar. bienalu grafike, Lj., odkupna nagrada na razst. jsl. umetnosti, Banja Luka, odkupna nagrada International Graphic Art Center, Philadelphia, 1977 – Jakopičeva nagrada, Lj.; 1979 – odkupna nagrada na XIII. mednar. bienalu grafike, Lj.; 1983 – nagrada Prešernovega sklada. Samostojno je razstavljala: Nova Gorica, 1955, 1960, 1973 (skupaj z J. Bernikom); Lj. 1968, 1977/78; Zgb 1968; Oxford 1971; Bgd 1971, 1976; Kranj 1974 (skupaj z J. Bernikom), 1979; Bruselj 1974/75; Dubrovnik 1974/75; Gent 1975; Padova 1975; Frechen 1976; Trondheim 1976; Fredrikstad 1976. Sodelovala je na številnih mednar. grafičnih bienalih, npr.: Lj. 1965, 1967, 1969, 1971, 1973, 1975, 1977, 1979, 1981; Tokio 1966, 1974; Pariz 1968; Pistoia 1968; Bs. Aires 1968; Bradford 1971, 1972; Trst 1971; Menton 1972; Yorkshire 1972; Krakow 1972, 1974, 1976; Fredrikstad 1972, 1974; Chieti 1973; Frechen 1974; Segovia 1974, Buosecours 1978 ter na številnih skupinskih razst. doma in v tujini, npr.: 1966 – Burma (razst. jsl. grafike), Slovenj Gradec (Mir, humanost in prijateljstvo med narodi); 1967 – Bremen (Jugoslawische Druckgraphic), Biella (Premio internazionale Biella per l'incisione), Bgd (III. trienale likovnih umetnosti), Genève (Sodobna jsl. grafika), Gradec (Moderna slov. grafika), Schiedam (Sloveense 30 grafici); 1969 – Praga (Jsl. grafika), Zah. Berlin (Jsl. grafika), Aleksandrija (VII. sredozemski bienale), Nebelung, Düsseldorf, Vancouver; 1969 – New York, Zgb, Novi Sad, Tunis, Etiopija, Avstralija; 1970 – New York, Milano, Zgb, Luzern, Stocholm, Bgd; 1970/71 – Köln, Leverkusen, Kiel; 1971 – Pariz (L'art en Yougoslavie de la prehistoire à nos jours); 1972 – Mannheim (Kunst aus Jugoslawien), Zgb (VII. zagrebačka izložba jsl. grafike), Celovec, Mannheim, Bukarešta, Leverkusen, Trst, Sao Paulo, Tokio; 1973 – Milano; 1974 – Zgb, Pescara, Poreč; 1975 – Mrb., Lj., Ajdovščina, Gradec; 1976 – Sarajevo, Benetke, Bologna, Kolombo, Kanada, Sri Lanka; 1977 – Lj., Leipzig, Južna Amerika; 1978 – Milano, Helsinki, Slovenj Gradec, Madrid; 1978/79 – Pariz, Zgb, Frechen, Udine.

Prim.: Osebni podatki v dokumentacijskem odd. Moderne galerije v Lj.; T. B., Mlada slikarka, ki mnogo obeta, PrimN 1955, št. 49; SPor 1955, št. 286; Jan. Mesesnel, Razstava slik Adriane Maraž, PrimN 1955, št. 51; Emil Smole, Ob slikarski razstavi A. Maraževe v Novi Gorici, PrimN 1960, št. 11; Izbor iz bibliografije do 1977 glej v katal. osebne razst. v Kranju, ki ga je izdal Gorenjski muzej, Kranj, marec–april 1979; Prešernove nagrade 1983, Delo 1983, št. 31; Luisa Crusvar, E la grafica si fece donna, Picc. 15. sept. 1981; Ustvarjalne stiske, NRazgI 1983, št. 3; PrimN 1983, št. 13; Nelida Silič-Nemec, »Z rahlim dotikom mavričnega krila dregniti«, PrimSreč 1983, št. 38, 86–88.

Nsn.