Slovenski biografski leksikon

Ursini-Blagay (Blagaj), plemiška družina, katere predniki so se imenovali Babonići in so omenjeni že v 10. stol. V začetku 13. stol., ko so si pridobili grad Blagaj v sev. Bosni, so hkrati prevzeli tudi ime. L. 1545 se je Franc Blagaj poročil z Magdaleno Lamberško z Boštanja pri Grosupljem in se za stalno naselil na Kranjskem. V 17. stol. so U-ji grad Boštanj odkupili in je ostal v njihovi lasti do konca 19. stol., ko je rodovina izumrla. – L. 1547 je Štefan U. grof Blagaj kupil od barona I. Ungnada (gl. čl.) gospoščino Kočevje, grad Fridrihštajn ter posestva na Metliškem. – Ob smrti Eberharda Leopolda U-ja grofa Blagaja (31. mar. 1680) je izšel v tisku v Lj. nagrobni govor Nachklang der Tügend … über das Tugendsame Leben … Herrn auf Weissensteinund … und Landts Verwaltern in Crain …, ki ga je govoril kapuc. gvardijan Amando iz Gradca (gl. M. Benedik, Die Kapuziner in Slowenien 1600–1750. Dis. Roma 1973).

Najpomembnejši je bil Rihard U. grof Blagaj, gospodarstvenik, r. 17. avg. 1786 na gradu Boštanj graščaku Jožefu in Mariji r. Auersperg, u. 14. mar. 1858 v Lj. L. 1808 se je poročil s 17-letno baronico Antonijo, lastnico polhograjske graščine, in se preselil sem. Tu je 50 let upravljal posestva, se domačemu prebivalstvu močno priljubil in tako so ga Pograjci 1849, po odpravi tlake, izvolili za svojega prvega župana. U. je kot eden prvih županov lj. okraja začel uradno dosledno dopisovati v slov. jeziku in kljub nasprotovanjem v tem vztrajal in zmagal. Prizadeval si je za napredek kmetijstva in bil nekaj let tajnik Kranjske KD; skušal je uvesti nekatere nove kulture, predvsem svilorejo in pridobivanje rožnega olja iz vrtnic, ki jih je gojil v tisočerih zvrsteh in vrstah, a se mu ti poskusi zaradi neugodnega podnebja niso posrečili; pospeševanje obrtništva, pri čemer se je po njegovi zaslugi v tem kraju razširilo zidarstvo, usnjarstvo, tesarstvo, rezbarstvo, izdelovanje kap in tkalstvo. L. 1849, ko se je pojavila kolera, je posredoval, da je prišel v te kraje zdravnik T. Branke, ki je ubranil dolino pred kolero, se tu stalno naselil kot U-jev zdravnik, a hkrati nudil zdravniško pomoč vsemu prebivalstvu. U. se je vpisal tudi v zgodovino floristične znanosti z rastlino »rumene joshefze«, ki mu jo je neki kmet 1837 prinesel z Gore nad Polh. Gradcem; poslal jo je v Lj. H. Freyerju (SBL I, 189), za katerega je zbiral slov. rastlinska imena, in ta je ugotovil, da gre za novo vrsto volčina in jo na čast pošiljatelja imenoval Daphne blagayana. L. 1838 si je prišel ogledat nahajališče tega volčina saški kralj Friderik Avgust v spremstvu U-ja in Freyerja (na dogodek spominja obelisk z latin. napisom, gl. Proteus 1974/5, 286, slika). Čeprav je bila med ljudstvom ta rastlina že znana, je U-jeva zasluga, da je prišla v znanstven razvid. U. je bil eden redkih predstavnikov slov. plemstva, ki je skušal živeti z narodom in mu pomagati v boju proti germanizatorskim težnjam avstrij. birokracije. – Prim.: korespondenca U. – H. Freyer, Priv. A-XI (DAS); Schiviz, Krain, 214, 269; Valvasor I, III-IV (gl. Gratzy, Repertorium); J. L. Schönleben, Rosa Ursina in provinciis Austriacis … 1680 (genealogija); IB 1839, 155–6; N 1848, 99; 1852, 151; 1858, 87, 95; 1871, 318; LZg 1858, 253; izv. real. gimn. v Lj. 1884, 39–40; IMK 1898, 100–1; A. Paulin, MMK 1902, 95–6; K. Črnologar, ib., 1903, 33; isti, ib., 1904, 15, 18, 19; A. Piskernik, GMDS 1926/7 (B), 59–63; V. Petkovšek, Proteus 1935, 181–2; 1974/5, 285–94; R. Andrejka, PV 1940, 6–13 (s sliko; popravi datum smrti). Petkovšek

Petkovšek, Viktor: Ursini-Blagay. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi750045/#slovenski-biografski-leksikon (12. april 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine