Slovenski biografski leksikon

Tandler, novomeška tiskarska in knjigotrška družina. Henrik r. 1795 in u. 8. jul. 1836 v Nov. mestu kot žrtev kolere, por. z Marijo r. Wirth, je imel 5 otrok: Celestino, Henrika, Konstantina, Matijo in Friderika. T-jeva tiskarna, imenovana Kreisamtbuchdruckerei ali Kreisamtdruckerei, je začela delati najkasneje 1819 (gl. Classification d. Normalschüler an d. k. k. Hauptschule zu Neustadtl nach geendigten Sommercurse im J. 1819), tiskala je šol. izvestja (najpomembn. tisk), spričevala, tiskovine, obrazce, pobotnice, okrožnice, poročila, pravila, osmrtnice, obvestila idr. drobni tisk za urade, ustanove in zasebnike; ob obnovitvi koleg. kapitlja (odpravili so ga Francozi) 1831 je natisnila pesem Jak. Zupana Lik Noviga mesta o voskersji zbora svoje fare (posebni list z vzporednim nem. prevodom), prvi slov: tekst, tiskan v Nov. mestu. Po Henrikovi smrti je obrt prevzela in nadaljevala vdova Marija (r. 14. avg. 1797 Celje, u. 9. maja 1879 Novo mesto); tiskala je pesem Kajetana Huebra (SBL I, 359) Carniolia per mertvini Franca perviga, Tita svojiga v' Aemoni. 1837; začela s tiskanjem knjig, mdr.: 2 deli Franca Veritija Premishljevanje terplenja in smerti Gospoda in Odreshenika nashiga Jesusa Kristusa. 1845; Mnogi sveti Nauki in Sreki is bukev Pripovist, Pridgarja, Modrosti in Siraha. 1846. Ko je postal sin Konstantin (r. 5. febr. 1823 v Nov. mestu, u. najbrž v Gradcu) polnoleten, je vodila tiskarno z njim do njeg. osamosvojitve. Konstantin se je kasneje vedno bolj posvečal trgovini s knjigami in papirjem. Njegov najpomembn. tisk je bil prvi novomeški časnik Sloweniens Blatt 1848. Ustanovitelji (Jožef Rosina, SBL III, 134–5, urednik Franc Pollak) in tiskar T. so bili mnenja, da bo list dosegel svoj namen le, če bo izhajal v nemšč. in tako budil slov. zavest; pozneje pa bi ga izdajali tudi v slov., a do tega ni prišlo (urednik premeščen, gl. opravičevanje v članku Die Entwicklung d. slow. Sprache). T. je važen tudi zaradi izposojevalnice: v knjigarni je posojal nem. in slov. knjige, še preden je bila ustan. prva javna knjižnica v Nov. mestu (1865); nekaj teh nem. izvodov še hrani novom. Študij. knjižn. M. Jarca. T. je ok. 1865 (gl. zadnji tisk »Todesurtheil« za novom. okrožno sodišče, medtem ko so nekat. izvestja novom. šol že tiskana v Lj.) knjigarno in tiskarno v Nov. mestu opustil in se preselil v Gradec, bil tam uspešen knjigarnar. — Za Konstantinom je tiskarno prevzel brat Friderik (r. 12. jul. 1836 v Nov. mestu, u. 12. jul. 1918 v Šmihelu), ki se je v Zgbu izučil za špecerij. trgovca; zaradi bolnih oči se je lotil knjigotrštva ter papirništva in tiskarno opustil. Zaslovel je in imel kupce tudi na Hrv. Nadaljeval je z izposojevalnico in vključil predvsem bralce, ki niso bili člani Nar. čitalnice (ta imela svojo knjižnico); knjigarno in papirnico je 1907 prodal nekemu Urbanu Horvatu ter se preselil na svoje posestvo v Šmihelu pri Nov. mestu. S smrtjo Friderika T-ja je ugasnila družina tiskarjev, ki so delovali v Nov. mestu nad 130 let. — Prim.: Status animarum 1834 in 1869 (koleg. kapitelj Novo mesto); DN 1918, št. 32; B. Komelj, Dol. prosveta 1953/4, 62–7; isti, Obrtnik 1953, št. 16; isti, Knjižnica 1967, 65 sl,; J. Trdina, ZbD VII, 66, 390; B. Berčič, Tiskarstvo na Slov. 1968, 150–1, 383. Klj.

Komelj, Bogo: Tandler. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi682563/#slovenski-biografski-leksikon (17. december 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine