Slovenski biografski leksikon

Stritar, plodovit in podjeten kmečki rod, ki se je razrastel tudi v meščan. razred ter se v zadnjih treh generacijah močno uveljavil v slov. kulturnem življenju. Kolikor je mogoče ugotoviti, so S-ji živeli predvsem v okolici Vel. Lašč na Dol.: v Podsmreki, na Adamovem, Brankovem, Svetinovem, v Vel. in Malih Laščah, Dvorski vasi, na Vel. in Mali Slevici, v Lužarjih, Raščici, nadalje na Brodu pri Leskovcu in v Podbočju (Sv. Križ pri Kostanjevici). Gospodarsko najtrdnejša je bila rodovina na Brodu (gruntarji in polgruntarji), ta se je premaknila tudi v Sv. Križ ter ostala kmečka. Šibkejši, pa nadarjenejši so bili laščanski S-ji (največ polgruntarji, večinoma mali posestniki, kočarji, gostači in rokodelci); spadali so deloma pod turjaško, deloma ortneško graščin. gospostvo, podsmreški pa pod čušperško. Družin. zveza med laščanskimi in obkrškimi S-ji še ni pojasnjena; ime baje izhaja iz Strita, majhnega zaselka med Rako in Bučko, severozahodno od Kostanjevice.

Prvi S., ki se omenja zunaj doma je Jernej, r. 18. avg. 1776 na Adamovem, u. neznano kdaj in kje, orglavec in cerkovnik v Metliki in Vipavi; po večkratnih poskusih je ok. 1808 napravil konzistorialni izpit za učitelja, služboval v Kropi, Višnji gori, na Igu, v Kranju, Kostanjevici, nazadnje (ok. 1829) je bil orglavec, cerkovnik in zas. učitelj v Kamni gorici na Gorenj. Bil je nereden, svojeglav, prepirljiv, povsod so ga odklanjali, 1824 je vlada odobrila njegov odpust (Novakovo gradivo 408–9).

Pomembni so postali S-ji iz Podsmreke št. 2 (»pri Rihtarju.). Tu so v 18. st. na ¼ grunta zapored gospodarili Janez (1701–81), Andrej (1727–807) in Miha (1777–839).

A) Mihova rodovina. Miha S. se je 19-leten 26. jun. 1797 por. z 22-letno Jero Adamič (1775–846) iz Stop; imela sta 9 otrok; Andrej (I), 1797–886 je kot najstarejši prevzel gospodarstvo; drugi sin Simon (II), 1801–72 je bil kajžar, krojač in podružnični cerkovnik v Malih Laščah št. 12, por. z Marijo Dolžina; za njim je na domu v Mal. Laščah gospodaril sin Janez (II/1), r. 1835 in u. 1886 ubit od strele; drugi sin Anton (II/2), r. 1839, je bil krojač, si je 1870 ustanovil družino v Podgori pri Dobrepolju; najml. Jernej (II/3), r. 1841, je u. 1844 za grižo; tretji Mihov sin Anton (III), 1806–69, je živel zunaj doma in se 40-leten 1846 por. v Dol. Toplicah s polgruntarsko hčerjo Ano Zupančič (1820–80) z Gorenjih Sušic; bil je nato kočar na Uršnih Selih št. 38, tu u. za kapjo 5. jan. 1869, zdi se, da ni imel otrok; Luka (IV), čevljar, r. 1808 (gl. pos. pogl. č); Jakob (V), r. 1816, u. 1817; Janez (VI), najmlajši sin, duhovnik, 1818–82 (gl. čl.); hčere: Marija (VII) r. 1804, kramarica v Lj.; Elizabeta (VIII), r. 1810, kramarica doma in najbrž na sejmih (S-jeva ZbD IX, 217, 348, 349); Uršula (IX), r. 1812, je u. 27. apr. 1838 za kozami.

B) Andrejeva rodovina. Poleg kmetovanja se je Andrej (A/I) ukvarjal tudi s tkalstvom. Por. se je 26. febr. 1821 z Uršulo Jakič (1797–855) iz Podstrmca št. 2. Njuni otroci: Andrej (1) 1823–907, duhovnik, kaplan na Premu, v Sori in v Dobu. Zaradi zgodaj opešanega vida je bil nekaj časa na oddihu v Skaručni, od 1867 na Kureščku, od 1871 kot upokojenec v komendski župniji. Bil je dober gospodar, imel svojo posest v Vel. Laščah, jo prodal, kupil majhno kmetijo (pri Gvajcu) v Mostah pri Komendi (Ms 1097, mapa XI, št. 62 v NUK; DS 1938, 291–308; S-jeva ZbD IX, 346); Jernej (2) 1822–6 in Franc (3) 1825–7 sta u. za pljučnico; najmlajši sin Jožef (Josip) (4), 1836–923 (gl. čl.), prof., pesnik in kritik, se je udomil na Dunaju, njegova družina je prešla v nem. kult. območje; hči Marija (5), 1828–910 se je por. 6. febr. 1854 s polgruntarjem Janezom Dolžino na Brankovem št. 2; Marjeta (6) 1830–92 (gl. pos. pogl. C); Frančiška (7) 1833–99, se je por. 16. febr. 1857 s polgruntarjem Janezom Hočevarjem (1836–63) v Dvorski vasi št. 20, kot vdova gospodarila še 36 let; Ana (8), 1844–918 je ostala na domu, se 13. febr. 1860 por. s polgruntarjem Matevžem Prijateljem (1821–900) z Vel. Slevice.

C) Marjetina rodovina. Marjeta (B 6) se je 11. febr. 1852 por. s polgruntarskim sinom in učiteljem v Vel. Laščah Janezom Juvancem (1816–94) in imela 12 otrok. Iz Vel. Lašč sta se selila na Unec, k Sv. Vidu nad Cerknico (Žilce), nazadnje v Planino pri Rakeku, kjer sta pok. Zaradi številne družine in slabih služb sta živela v tesnih razmerah (prim. Juvančevo pismo svaku J. S-ju 26. jan. 1870 v NUK, Ms 1047, mapa X, št. 25 o družin. razmerah, o pomanjkanju). Omembe je vredno, da je bila Marjeta ob uprizoritvi Levstikovega Junteza 1855 določena, da igra hčer Marjeto (gl. S-jeva ZbD X, 180), verjetno zaradi družin. razmer (šele nekaj mesecev star otrok) je vlogo prepustila drugi igralki. Prvorojenec Ivan Konrad (I) 1852–90, izvrsten pevec in tenorist, je bil v advokatski službi; Edvard (II) 1854–903, čevljar, je u. v Lj.; Marija Frančiška-Manja (III) 1856–918 (op. ur.: 928), se je por. s trgovcem in gostilničarjem Alojzom Gartnerjem v Planini, imela 4 hčere: Albino (III/1), Marijo (III/2), Alojzijo (op. ur.: Gabrijelo) (III/3), Dragotino (III/4) por. z vladnim svetnikom Rajkom Svetkom; njun sin Lev (III/4 a, gl. čl.) je pravnik pri Republ. zav. za soc. zavar. v Lj., publicist in partiz. pesnik; Franc Alojz (IV) 1858–934, višji ravnatelj pomož. uradov banov. uprave v Lj. je imel otroke Milana (IV/1), viš. rač. inšp., Rudolfa (IV/2), kapetana I. razr.; Janeza (IV/3), uradnika pri Trbov. premog. družbi v Lj.; Maksa (IV/4), sodnika okr. sodišča, Slavka (IV/5), absolv. pravnika; hčer Drago (IV/6), por. z urarjem Fr. Čudnom, njun sin Drago (IV/6a) je tenorist lj. opere; Julko (V) 1861–950; Ivano (VI) 1862–921, por. s posestnikom, gostilničarjem in trgovcem Jožetom Peterlinom v Podborštu pri Komendi; od njunih 6 sinov je bil najstar. dr. Maks (VI/1) v visokošol. letih odličen telovadec in kulturnoprosv. delavec; kot rez. poročnik je v 11. soški bitki odločil boj na Škabrijelu pri Gor. (prim. S 1917, št. 229; IG 1917/18, str. 76; Iv. Matičič, Skozi plamene 1. svet. vojne, Lj. 1966, str. 283–4) in bil odlikovan z redom železne krone; kot nadporočnik prostovoljec se je 1918/19 udeležil bojev za severno mejo Slovenije, bil do 1941 javni notar v Lendavi, nazadnje pravnik pri obč. skupščini Grosuplje; Cecilija (VII) 1864–928 je bila z Julko (V) in Ivano (VI) vzgojena pri stricu Andreju (B 1) v Mostah pri Komendi. Jožef (VIII) 1869–933, duhovnik, poznejši dekan v Cerknici, ki sta mu gospodinjili sestri Julka (V) in Cilka (VI), je v dij. letih bil vnet pevec in dirigent, v duh. službah dober gospodarstvenik in karitativ. delavec (gl. S-jevo ZbD II, 357; S 1933, št. 166, 168; KMD 1934, 82); Dragotino (IX) 1866–954 por. s Francem Ukmarjem, obč. tajnikom v Postojni; njun sin Vilko (IX/1), por. z gled. igralko Milevo Boltarjevo, je skladatelj in prof. GA v Lj., hči Vikica (IX/2) por. Srebotnjak, njun sin Alojz (IX/2a; SBL III, 428–9); Vilkov (IX/1) sin Kristijan (IX/1 a) je glasbenik-dirigent; Ferdinand (X) 1872–941, šolnik in skladatelj (SBL I, 419–20), tudi njegov sin Ferdo (X/1) je glasbenik-violinist; Ignacij (XI), r. 1874 je u. star komaj 2 mes.; Leopold (XII) 1876–949 je bil geometer in u. v Mrbu.

Č) Lukova rodovina. Podobno kot Andrejev, se je kulturno uveljavil tudi Lukov rod. Andrejev (A I) brat Luka (A IV), r. 5. okt. 1808, se je 5 nov. 1838 na naglo por. z 27-letno polgruntarsko hčerjo Jerico Pucelj iz Dvorske vasi št. 22. Bil je čevljar, pogosto menjal stanovanja (Vel. in Mala Slevica, Vel. Lašče, Adamovo, Brankovo), kar meri na nemiren in samosvoj značaj (»trmasti Luka«). Imel je 5 deklet, ki so zgodaj u. ter 2 sinova Janeza in Antona. Kje in kdaj je Luka u., ni znano, zdi se, da sta se z ženo odselila. Tudi o sinu Antonu (Č II), r. 25. maja 1853 v Vel. Laščah št. 2, ni nadaljnjih podatkov; morda je on tisti Anton S., ki je kot blagajnik dunaj. Sje 1880–1 pisal SM za knjige (dopis 18. maja 1881 v arhivu SM 1881, št. 359, pa Vencajzova Spomenica ga ne omenja med člani Sje). Več vemo o starejšem bratu Janezu (Č I, gl. pos. pogl.), r. 21. jan. 1841 na Vel. Slevici, u. 9. sept. 1911 v lj. bolnici (prim. SN in S 1911, št. 206).

D) Janezova rodovina. Janez (Č I), Lukov sin, je bil v vojski 1866 ranjen pri Custozzi, postal je dacar in se 12. maja 1869 na Krki na Dol. por. z Alojzijo Kračman (1844–920), učiteljevo hčerjo in vnukinjo »Šmarskega šolmaštra« (SBL I, 546); por. ju je ženinov stric Janez S. (A VI, gl. čl.), takrat beneficiat v Šentvidu pri Stični. Nadaljnje službe še niso ugotovljene; ok. 1880 je družina prišla v Zagorje ob Savi, kjer je mož nekaj časa trgoval z lesom, bil varuh na posestvih Oskarja Pongratza (ib., II, 442), zadnja leta pa upravitelj Pongratzovih hiš v Lj., predvsem lj. Cukrarne. Imela sta 6 sinov in 2 hčeri. Najstar. Josip (I), r. 28. febr. 1870 na Vidmu pri Krki, u. 24. jul. 1953 v Lj., je 1889 končal lj. pripravnico, bil učitelj pri Sv. Jedrti blizu Laškega (Sedraž) in v Braslovčah, nazadnje nadučitelj v Šentvidu pri Grobelnem (arhiv. dež. šol. sveta za Štaj. v Gradcu, fasc. 3 ad 850 anno 1872, Nr. 1413/1904). Bil je stanovski in narodnoobrambni delavec, zlasti pri CMD, ohranil sorodstvene zveze s starim stricem, pesnikom Josipom (B 4) ter nekoliko pisal tudi v mlad. liste (V 1944–5, 11–2). Izmed 3 otrok mu je dorasla samo Mara (Marija Magdalena, D I/1), r. 1909, učiteljica, ki se je por. z Jožkom Škofom, zavarovalnim uradnikom in »preporodovcem«. Kot osmošolec je bil na II. drž. gimn. (Poljane) v Lj. med organizatorji dij. štrajka 1914, pozneje jsl dobrovoljec (prim. Preporodovci proti Avstriji. 1970, 216); Ivan (II) 1873–948 je imel kavarno v Lj. Njegova hči Vera Frančiška (D II/1) se je por. z zobozdravnikom Milkom Kambičem. Rudolf (III) 1878–942, trgovec, vnet pevec pri raznih društvih, se je 1912 por. v Šmarju pri Jelšah s Cecilijo Taborné (SN 1912, št. 188; S 1912, št. 129) in imel sina in 5 hčera, ena izmed njih, Ruda (D III/1) je pela v lj. opernem zboru. Rudolf je u. (J 1942, št. 12) zaradi udarca, ki mu ga je s puško zadal ital. vojak. Pavel (IV) 1879–922, prvotno učitelj, je postal poklicni častnik in se kot upok. kapetan por. z Maro (Marijo) Mazi v Logatcu (hotel Kramar); zaradi neozdravljive bolezni je v duševni zmedenosti končal s samomorom (baje je kot vojni ujetnik pozimi preplaval Volgo, zbolel na pljučih; prim. SN 1922, št. 9; S 1922, št. 9; J 1922, št. 10). Nesrečno je končal tudi njegov sin Pavel (D IV/1); potem ko so ga Italijani mučili in poslali v Dachau, ga je 1944 nadzorujoči esesovski oficir do smrti pobil s kladivom; sestra Janja (D IV/2), učiteljica klavirja, živi v Milanu. Julij (V) 1883– u. 1954 na Bokalcah pri Lj., trg. potnik, nekoliko bohemske narave, je bil ob septembrskih dogodkih 1908 ranjen v glavo in je od takrat bolehal. Albin (VI) 1886–962, učitelj in glasbenik (gl. čl. A. S. st.) se je 1910 v Solkanu por. z Lojzko Čubej; hčere Bogdana (D VI/1), Zdenka (D VI/2), Nada (D VI/3) in Zora (D VI/4) so nastopale kot pevski tercet in kvartet »sester Stritarjevih«. Bogdana (D VI/1, gl. čl.) in Nada (D VI/3), por. s kritikom in preds. SAZU Jos. Vidmarjem, sta postali solistki lj. opere, Zora (D VI/4), por. s prof. agron. fak. Sašo Konjajevim, je zdravnica na pediatrični kliniki in docentka medic. fak. v Lj.; sin dr. ing. Albin (D VI/5, gl. čl. A. S. ml.) je docent na biotehn. fak. v Lj. Vsi so kot partizani sodelovali v NOB (prim. Delo 1970, št. 177). Tudi Janezovi (Č I) hčeri Marija (Mici, VII) in Lojzka (VIII) sta bili učiteljici, obe por. z učiteljem Osvaldom Pustiškom, r. 1864 v Pilštanju na Kozjanskem; Marija (VII) je 28-letna u. v Svetini nad Celjem, kamor je bil mož zaradi politike premeščen, baje za srčno kapjo, po drugi verziji se je v duš. potrtosti zastrupila; zapustila je ml. Hermino (D VII/1), samostansko učiteljico ročnih del v Mrbu in Sarajevu, ki se je v 2. svet. vojni por. v Osijeku, in ml. Justo (D VII/2), ki je živela z lj. magistratnim ravnateljem in županom Fr. Jančigajem ter si po njegovi smrtni obsodbi 1945 vzela življenje; Lojzki (VIII), drugi Pustiškovi ženi, so otroci (2 dečka) zgodaj u.

Raziskava celotnega S-jevega rodu daje obilno dušeslovno in sociološko gradivo; primerjava Andrejevega in Lukovega rodovnika kaže razlike v osnovnem značaju obeh bratov in najbrž tudi njunih žena. Čeprav se skoraj pri vseh uveljavlja pevska in glasbena nadarjenost, pri mnogih tudi vzgojiteljska in umetniška dejavnost, je prva rodovina imela večinoma mirno, urejeno življenje, življenje druge je bilo raznovrstnejše, bolj vznemirljivo, prepleteno celo z mnogimi tragičnimi dogodki. – Prim.: r., por. in mrl. knjige v župniji Vel. Lašče od 1694; prepisi matic od 1835 dalje v ŠkALj, uporabljeni zlasti za župniji Leskovec in Sv. Križ pri Kostanjevici (Podbočje) ter za kraje, ki se posebej imenujejo. Pri živečih naslednikih tudi osebni podatki. Kr.

Koblar, France: Stritar. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi620627/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine