Slovenski biografski leksikon

Souvan, najstarejša slov. lj. trg. družina, po rodbinskem izročilu franc. pokolenja, verjetno pa slov. izvora. Sredi 18. st. se pojavijo znamenitejši Souvani v Marenbergu (Andrej S. r. 1791 tam, pozneje kresij. blagajnik v Lj.) in v Ločni pri Nov. mestu (Franc Ks. S. kupi posest Trebež). Njegov sin Franc Ks. Souvan je ustanovitelj trg. hiše v Lj., r. 16. dec. 1799 v Ločni pri Nov. mestu, u. 14. maja 1885 v Lj. Obiskoval je osn. šolo in 4 razr. gimn. v Nov. mestu, 1812 šel v uk k trgovcu I. P. Supančiču in postal 1815 v galanter. in manufakt. trgovini M. Dežmana v Špitalski ul. v Lj. pomočnik, glavni poslovodja in družabnik, po njegovi smrti 1835 pa prejel razen svojega dobroimetja v trgovini še dediščino v višini 2000 fl ter po pokojnikovi želji prevzel trgovino za odkupnino, ki jo je smel sam določiti. S tem premoženjem je S. odprl 1835 v Špitalski ul. 270 trgovino s suknom in krojnim blagom; 1836 jo je razširil še na galanterijsko blago in se por. z Marijo Jožefo r. Pleiweiss, hčerjo Valentina Pleiweissa iz Kranja (SBL II, 376), sestro dr. J. Bleiweisa, ki mu je bil S. prijatelj. Konec t. l. je S. kupil za 14.000 srebrnih fl hišo Gašparja Kanduča na dan. Mest. trgu 22, tja preselil 1838 svojo trgovino (od 1916 v sosednji Pleiweissovi hiši št, 24). Galanterijo je S. 1863 opustil, manufaktura je odlično uspevala in kot edina slov. trgovina te vrste vzgajala narodno zaveden trg. naraščaj. Spodbujen po svaku J. Bleiweisu za kmetijstvo in čebelarstvo, je S. 1844 postal član KD, bil njen dolgoletni glavni odbornik in deloval v odseku za nadzorstvo družbinega vrta na Poljanah. Kot vnet čebelar (do 1876 preds. Čebelar. društva) je zgradil na vrtu svoje hiše v Schellenburgovi ul. 57 (danes Titova; podrta) vzoren čebeljnak, kjer so se shajali vsi pomembni dom. čebelarji. Bil je član Kranj. hranilnice 1836–84, 1861–73 njen ravnatelj in 1873–84 kurator, čeravno je zavod opustil začrtano smer. Bil je član Trg. podpor. društva, 1838 mu je podaril znatno vsoto, 1865 postal njegov čast. član; bil je 1858–61 svetnik Trg. obrtne zbornice, 1865–7 lj. občin. svetnik. L. 1848 je S. stopil v Nar. stražo in bil njen nadporoč. Pri volitvah v dež. zbor 1867 je kandidiral na slov. listi v mest. kuriji Kočevje-Ribnica in prvič odločno zmagal, drugič pa podlegel nasprotnemu kandidatu I. Koslerju (SBL I, 542). Kot soustanovitelj (1861) Nar. čitalnice in njen odbornik je del svoje hiše prezidal in uredil za čitalniške prostore: v pritl. restavracijo in kegljišče, v I. nadstr. pa kavarno, plesno dvorano in stekleni salon. Čitalnica je ostala v prostorih S-ove hiše 1862 oz. 1863–92. Po 1865 sta sinova Franc Ks. ml. in Ferdinand prevzela očetovo trgovino, jo preimenovala v Fr. Ks. Souvana sinovi in priključila 1866–70 trgovino strica Konrada Pleiweissa iz Kranja ter 1868 še trgovino drugega strica Jožefa Pleiweissa, ki je od 1845 delovala na Mest. trgu 24 v Lj. in jo imenovala J. Pleiweissa nečaka (J. Pleiweiss Neffen). Franc Ks. ml., v Lj. r. 30. nov. 1836 in u. 12. jun. 1903, se je izučil pri očetu ter bil 1865–903 družabnik bratu Ferdinandu. Kot svetnik Trg. obrtne zbornice 1881–91, 1894–901 je bil 1889 izvoljen v Kranj. dež. zbor, a se je mandatu odpovedal v prid bratrancu K. Bleiweisu. Sodeloval je pri ustanovitvi Lj. mest. hranilnice in bil 1889–93 njen prvi predsednik. Duša podjetja, ki se je razvijalo v manufakt. veletrgovino in svoje delovanje širilo po Sji, Primorju, Dalmaciji, celo po Gradcu in Dunaju, pa je bil brat Ferdinand, r. 18. apr. 1840 v Lj., u. 15. sept. 1915 v gradu Volčji potok pri Kamniku. Izučen pri dedu Valentinu Pleiweissu v Kranju, je bil izvrsten poznavalec blaga in tržišč; izredno delaven in podjeten, je spravil podjetje do višine, ki je ni imelo ne prej ne pozneje. Podpiral je narodna in zlasti trg. društva, a se v javnem življenju ni želel posebno udejstvovati. Svoje imetje je širil z nakupi (1882 grad Volčji potok, 1888 hišo na Kongres. trgu 14, 1901 grad Čemšenik pri Domžalah). V zakonu z Rozalijo r. Frohlich (gl. čl.) je imel sinova: dr. Franca Ferdinanda, r. 30. maja 1870 v Lj., u. 12. apr. 1932 v Gradcu, avstr. podkonzula v Bremenu, Amsterdamu in konzula v Strasbourgu, ter Leona, r. 24. marca 1877 v Lj., u. 31. dec. 1949 v Volčjem potoku, ki je vodil očetovo trgovino do jul. 1945. L. 1916 je kupil hišo na Mest. trgu 24 v Lj. in vanjo osredotočil vso trgovino. Vneto se je ukvarjal s hortikulturo in s svojim parkom ustvaril osnovo za dan. arboretum Volčji potok. — Leonov sin je Leo Ferdinand, r. 15. maja 1910 v Lj., živi tu. Postal je 1932 očetov družabnik, od 1950 je tajnik Slov. filh. — Franca Ksav. ml. sin dr. Hubert, r. 12. maja 1876 v Lj. in tu u. 30. marca 1948, je bil 1920–35 finan. prokurator v Lj. in predsed. Zimskošportne zveze ter član Zveze za tujski promet Sje. — Prim.: akti dež. in mest. sodišča v Lj., št. 6048/1835, mest. mag. v Lj. št. 5293/1835 in 6892/1836; mat. knjige župn. urada v Nov. mestu, šenklavške in franč. v Lj.; Kranj. dež. deska pod Trebeschgült; Trg. register: Posam. 67/1–67/3 167/1; Družb. II, 167/2–167/6, A II, 346/2–346/4; zemlj. knj. Lj. mesto, vložek 94, 230; Kapucinsko predmestje, vložek 70, 264; Zemljeknjižni prepisi T. XVIII, fol. 353 (arhiv okrož. Sod. v Lj.); zemlj. in zastavna knj. mest. mag. lj. 1790–1860, T. III, fol. 189, 241, 249; T. VIII, fol. 125; šematizmi lj. gubernija 1835–48; obrt. reg. mest. mag. 1850, 1860, 1889, 1908, 1919; listin. zbirka k zemlj. knj. 1862, fasc. I, 101; N 1861, 356; 1862, 71; 1867, 89, 115; 1885, 162; Denkschrift. über d. Gründung u. innere Einrichtung d. Sparkasse in Lb. u. der Ergebnisse ihrer 50 jährigen Wirksamkeit. Lb. 1870, 78; Slov. čebela 1879 št. 1; zapiski trg. in obrt. zbornice v Lj. 1881–901; LZg 1885, št. 109; 1915, št. 212; Sn 1885, 175; SN 1885, št. 109; 1903, št. 135; 1915, št. 212; KMD 1886, 20; Denkschrift über d. Wirksamkeit d. Krain. Sparkasse 1870–95. Lb. 1895, 102; Slov. trg. vestnik 1915, 109; Kron 1935, 97 (s slikami Fr. Ksav., Ferdinanda Leona st., Leona ml.); Trg. tov. 1935, 49–50, 212; 1936, 6; E. Josin, J 1943, št. 69; 50 let Mest. hranilnice v Lj. 1939, 16; Ciril Jeglič, Arboretum Volčji potok. 1956, 63. Ara.

Andrejka, Rudolf: Souvan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi594540/#slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine