Slovenski biografski leksikon

Skedl, posestniška družina v Šentrupertu na Dol. Prvi pomembni član je bil Ignacij S. por. z Uršulo r. Florjančič. Njun sin Franc S., zdravnik, je bil r. 30. avg. 1809 v Šentrupertu, u. 6. okt. 1866 za vodenico v Lj. Obiskoval je 1823–8 gimn. v Nov. mestu in jo končal kot prvi obdarovanec, potem študiral na Dunaju medic. in z disertacijo De cura febris intermittentis dosegel 5. nov. 1836 doktorat. Služboval je kot zdravnik Auerspergove topilnice v Dvoru pri Žužemberku od 1837, kot konceptni praktikant v sanit. zadevah pri kresiji v Nov. mestu od 1840 ter bil 12. nov 1847 premeščen v Lj. kot zdravnik tukajšnje prisilne delavnice. L. 1848 so ugodili njegovi prošnji, da bi prakticiral kot konceptni praktikant v sanit. zadevah pri kresij. uradu v Lj., 11. okt. 1863 pa je tu nastopil službo kresij. fizika namesto v Bosno poklicanega dr. Mallyja. — S. je bil član KD (vsaj 1845 in Muzej. društva (vsaj 1836–45). — Njegova hči Ana je bila slikarica in pianistka, r. 22. febr. 1856 v Lj., u. 18. avg. 1920 v Šentrupertu, kamor je hodila vsako leto na počitnice. Učila se je slikarstva pri nekem Layerjevem (SBL I, 627–8) učencu, pri Henriki Langus (ib., 614) in Iv. Kobilci (ib., 477). Izdelala je več portretnih študij: znani so njeni portreti matere, očeta, nečakinje in avtoportret; krajinske slike iz šentrupertske okolice; religiozne: med njimi zlasti Angel z večno lučjo, Sv. Frančišek (1879) v kapeli Ž. M. božje na Veseli gori ter Roženvenska Kraljica za stranski oltar ž. c. v Šentrupertu; tihožitja. Pozornost je zbudil njen Pastirček iz Šentruperta (last NM), ki so ga pa zaradi napisa na slepem okviru napačno pripisali njeni učiteljici H. Langus. V svojih delih doseza Ana svoja prva dva poprečna učitelja, slika pa prikupno in skrbno. Že od otroških let se je učila tudi glasbe ter kot pianistka javno nastopala. Njen portret je izdelala slikarica Elza Kastl (SBL I, 435). — Francov brat Jožef Mihael je bil pravnik, r. 1811 neznanega datuma v Šentrupertu, u. 13. febr. 1868 v Gradcu. Vsaj 1824–9 je obiskoval gimn. v Nov. mestu (vedno praemio donatus), potem študiral pravo na Dunaju (prom. ok. 1840), se tu habilitiral za finan. vede in statistiko ter bil več let suplent prof. Springerja; od 25. sept. 1850–68 izr. prof. na univ. v Gradcu, z obveznostjo, predavati kazensko pravo v slov. Od poletn. sem. 1851–4 je kot prvi predaval 4 tedenske ure slovensko: O avstrij. kaznovavnih postavah čez hudodelstva (2 sem.), Avstrijansko kazensko pravo razlaga (poletn. sem. 1852), Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva razlaga (4 sem.). Bil je član Jurid. družbe v Lj., v stiku zlasti z J. Bleiweisom ter rad pomagal slov. dijakom. – Njegov sin Artur je bil tudi pravnik, r. 7. jul. 1860 v Gradcu, u. 5. jun. 1923 v Pragi. Po dovršenih pravn. študijah v Gradcu je bil 1886 prof. za civilni postopek na univ. v Černovicah, 1912 na enaki stolici v Pragi. Razen pravnih spisov je 1922 objavil s praškim prof. E. Weissom Der polit. Nachlass des Grafen Eduard Taaffe. Ker mu je oče zgodaj u. in je mati bila Nemka, se ni štel za Slovenca, čeprav je vsako leto rad preživljal počitnice na svojem posestvu v Šentrupertu. – Drugi Francov brat je bil Janez, odvetnik in politik, r. neznanega datuma 1819 v Šentrupertu, u. 24. jul. 1891 v Nov. mestu. Z ministr. odločbo (25. jul. 1861) je bil postavljen za odvetnika v Nov. mestu, 20. okt. 1863 pa je bil izvoljen za dež. poslanca za volilno okrožje Trebnje. Bil je tudi član Jurid. društva od 1862. – Prim.: Steklasa Iv., Zgod. župnije Šent Rupert na Dol. 1913, 181, 227 (Ana), 336 (Franc). 336–7, slika 335 (Jožef Mihael), 337 (Artur); za Franca: por. matice Žužemberk (ŠkALj); Iuventus gymn. Rudolphwertensis 1827; Dež. preds. 1840/532, 1848/168; 1863/1717, 1761, 2251 (DAS); N 1863, 326; 1866, 333; – za Ano: Steskovo gradivo; ZUZ 1921, 137; Slov. žena. 1926, 71; – za Jožefa Mihaela: dopis dekanata jur. fak. graške univ. 30. avg. 1962; Glaser III, 27, 47; IV, 376; Krones 549, 554, 570, 593, 596; Pol stoletja 28, 184; Prijatelj, KPZS I, 79, 90–1; N 1870, 231–2; SP 1870, 53–6; Dečko, LZ 1883, 539; SN 1901, št. 268; Vseučiliški zbornik 1902, 56–7 (pril. s sliko): – za Arturja: Pol stoletja 184–5; Šuklje II, 118; S 1923, št. 129; – za Janeza: arhiv lj. odvetn. Zbornice. Pr.+Zdč. +Syr.

Pintar, I., Znidarčič, A., Suyer, V.: Skedl. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi573829/#slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine