Slovenski biografski leksikon

Scobl (Skobl), slik. družina v Slovenj Gradcu, omenjena v urbarjih med 1600 in 1747; njen nagrobnik je vzidan v steno ladje ž. c. in kaže Križanje z Marijo in Janezom, spodaj pa veverico, S-ov grb. Župnij. knjige Slovenj Gradec navajajo tri slikarje: Matijo, r. 17. febr. 1624 (oče Simon, mati Elizabeta), u. 19. apr. 1651; Ivana r. neznano kdaj, u. 28. dec. 1662, in Mihaela, r. neznano kdaj, u. tu 1646. Krstna knjiga omenja Mihaela prvič 1632, ko je bil boter Mihaelu Schenku, nato večkrat, 1644 celo kot mest. sodnika. Z ženo Katarino je imel tri otroke: Mihaela, r. 25. jun. 1639 v Slovenj Gradcu, Andreja r. 6. nov. 1642 in Jurija r. 17. apr. 1645. Njegova vdova se je por. s slikarjem Tomažem Tainikom in u. 30. okt. 1649.

Doslej ugotovljena dela Mihaela S-a v Slovenj Gradcu, p. c. Sv. Duh, južni stranski oltar sv. Florijana: priprošnjiki zoper kugo (sv. Boštjan, Jurij, Rok), olje na les, v atiki, 1633, podpis v levem kotu slike, v desnem ime darovalca, oskrbnika bolnišnice, Reicharta Kacherlija; sv. Rihard in sv. Felicita s 7 sinovi-mučenci (patrona darovalcev Reicharta Kacherli in njegove žene Felicite Khienperger) na podstavkih oltarnih stebričev; poslikal vso oltarno, tedaj novo arhitekturo. — Sev. stranski oltar: sv. Trojica, olje na les; angelske glavice na podstavku oltarnih stebričev (le medli ostanki). Podpis na sliki desno spodaj. Oboje 1636. Na oltarju napis darovalcev Reicharta in Felicite Kacherli; poslikal oltarno arhitekturo. — Ž. c., južni stranski oltar: Zaroka sv. Katarine, olje na platno. 1638, podpis levo spodaj, sredi slike grb naročnika (repr. Mohorjeva knjižnica 114, 1940, 96). To je stilno najnaprednejše S-ovo delo.

S-u pripisana dela v Slovenj Gradcu, p. c. Sv. Duha: Žalostna M. B. z Jezusom v naročju, obdana od angelov (ostanki kompozicije z več figurami), freska na steni za prižnico, spodaj renesančni okvir, na njegovem vrhu dve angelski glavici, deloma ohranjen napis, verjetno nagrobnik Reichartu Kacherliju. — Muta, ž. c., sev. stranski oltar: Mučeništvo sv. Florijana; kaže sorodnosti s sliko Priprošnjiki zoper kugo. — Delo Mihaela S-a pripada dobi kat. verske obnove, ki je v umetnosti v duhu stare gotske tradicije in pod vplivom italij. renesanse razvila poljudno občuten slikarski slog, ki se stilistično ureja v vrsto alpskega manierizma, Zanj je značilen svež, izrazit kolorit, simetrična kompozicija, gostobesedno pripovedovanje in naivno čustvo, ki veje iz izraza in miline obrazov. — Prim.: župni arhiv v Slovenj Gradcu; Steletovo gradivo; isti, Oris 42–7; Steskovo gradivo; Fr. Šijanec, ZUZ 1929, 10, 119; J. Soklič, ČZN 1935, 72–6 in 2 pril.; Monumenta artis Slovenicae II, 1938, 8; Slovenske Marije. Celje 1940, 36. Blh.

Baloh, Vera: Scobl. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi554192/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine