Slovenski biografski leksikon

Rosetti (Rossetti, Rosseti), plemiški rod iz Ferrare, od 2. pol. 14. stol. v Bergamu. Ena veja pridobi posestva na Goriškem in Notranjskem. Janez Anton, u. 24. jun. 1670, je bil deželni pisar na Kranjskem, pozidal grad Rosenek pri Šentvidu pri Vipavi, dobil 1643 gor. in 1655 kranjsko deželanstvo. Od njegovih treh sinov, ki dosežejo 1676 (intimirano 1678) baronstvo, je u. prvi Janez Franc. por. z Zofijo grofico Petazzi, 1711 brez otrok; tretji sin, Janez Marko, je bil lj. stolni kanonik, generalni vikar in pičenski škof ter u. 9. nov 1691; drugi sin, Janez Bernard, je bil višji rudarski sodnik na Kranjskem, imel iz dveh zakonov 6 otrok in u. že 8. apr. 1678. Rod je ohranil samo Bernardov prvorojenec Janez Mark Anton, r. 2. maja 1673. Le-ta je študiral pravo v Parmi kot konviktor plemiškega kolegija in imel javno disputacijo, za katero je dal natisniti teze: Ex iure universo, decretalium, digestorum, codicis, praxis, theoreticae criminalis et civilis, necnon consuetudinum feudalium decerpta problemata. Parmae 1696. Istega leta je (po Pohlinu) v Padovi izdal La sacra Lega overo canti. Poleg dediščine po očetu (Rosenek, Prestranek, Orehek pri Postojni) je podedoval po stricu Janezu Francu še Školj (Neukoffel) pri Divači in Šekule (Schecklhof). Rod je edini nadaljeval Mark-Antonov sin (4. otrok od sedmih) Janez Karel Leopold, r. 22. marca (maja?) 1719, u. 22. maja 1786, od 1772 kranjski deželni odbornik. Njegov sin Bernard, zadnji svojega rodu, r. 9. maja 1756 v Lj., u. 24. maja 1817 na Tržaškem (campagna Pontini) za legarjem, je bil od konca 18. stol. do smrti zelo ugledna osebnost. Bil je ces. komornik, stanovski odbornik kranjski, deželnoglavarski svetnik v Lj., od 1796 »administratorni zakupnik« loškega posestva freisinških škofov (pogodba sklenjena za 9 let), 1797 za prve francoske okupacije 1. apr. (12. germinala) od Napoleona imenovan v desetčlanski osrednji gubernij na Kranjskem. 1801 dež. glavar na Kranjskem, 1803–5 avstr. guverner v Kotoru (v apr. 1804 se je po Lj. razneslo, da so ga Črnogorci ubili: 19. pismo med Breckerfeldovo koresp. v DAS), 18. jun. 1808 dež. glavar na Kranjskem do 6. jan. 1809; ob prihodu Francozov guverner v Trstu, nato vladni predsednik (podpredsednik?) v Galiciji (po Kopitarjevih pismih Zoisu se je obotavljal iti v Galicijo in bil 31. marca in 11. maja 1810 »še zmeraj« na Dunaju), od konca okt. 1815 provizorni vodja primorskega gubernija v Trstu, od srede avg. 1816 do smrti guverner v Trstu. Povsod, kjer je služboval, je zapustil sloves odličnega upravnika in blagega človeka. Bernard R. se je 4. nov. 1801, ko je bil prvič dež. glavar na Kranjskem, poročil v lj. stolnici z Alojzijo r. grofico Lamberg, ovdovelo grofico Strassoldo, ki je že 25. maja 1804 u. — Prim.: DAS: Stanovski arhiv, gl. repertorije 1783–92; 1793, 1794, 1796, 1797–801, 1808–10; prav tam: Zapuščine in kuratele, gl. repertorij 1814–36; prav tam: Breckerfeldova korespondenca; München: Kreisarchiv HL 4, fasc. 31, št. 58 in fasc. 32, št. 65; Valvasor III, 384; IV, 523, 579; VII, 691, 759; IX, 106; XI, 409, 414, 472–3, 506; Pohlin 46; LN 1797, št. 23–48; LZg 1816, št. 40, 50, 67; 1817, št. 35; G. Mainati, Croniche ossia Memorie storiche sacro-profane V (Venezia 1818) 301 in VI (Ven. 1818) 2, 4, 199, 202, 206, 242–4; J. Siebmachers Grosses u. allgem. Wappenbuch IV, 2: Krainer Adel (Nürnberg 1858) 17, 30, tab. 16; Dimitz IV, 85, 123; F. Wiesthaler, Val. Vodnika izbr. spisi (Lj. 1890) 73; J. B. Witting, Jb. der k. k. Herald. Ges. Adler, N. F. V–VI (Wien 1895), 254–6; Schiviz (Görz 1905) 98, 165; J. Polec, Kraljestvo Ilirija (Lj. 1925) 5, 70, 81², 105¹; Kidrič, Zgod. 432 (toda Anton R., Bernardov brat, ni bil oženjen; pač pa je bila Bernardova žena r. grofica Lamberg); isti, ZKor 1941, 85, 149, 154, 160, 164, 166, 168; Andrejka, Vrhovni predstavniki drž. uprave na Kranjskem od 1747 do 1941, GMDS 1943, 104, 108 op. 19. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Rosetti. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi517102/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine