Slovenski biografski leksikon

Pohlin, malomeščanska rodbina, ki ji pripada iz dobe 1725–1850 troje pomembnih duhovnikov, med njimi glavni sprožitelj slovenskega preroda. Izpričani so P. najprej v kamniški župniji, kjer je bil 16. sept. 1685 pokopan Jakob P. iz Mekinj, star okoli 78 let, r. torej ok. 1607 (krstne matice kamniške župnije, pod katero so spadale do 1787 tudi Mekinje, so ohranjene šele od 1640 dalje). Ok. 1685 so stanovali v kamniški župniji poleg Jakoba P. še 4 družinski očetje tega imena, katerih sorodstva z Jakobom in med sabo ni mogoče določiti: Primož v mestu, Lovrenc v Mekinjah, Jakob istotam in Janez v mestu. — Prvi izpričani šolani P. je Lovrenčev sin Franc (gl. čl. p. Bernard O. F. M.). Primožev sin Janez Jurij (r. 18. apr. 1696 v Kamniku) je šel v Lj. ter se 17. okt 1729 pri Sv. Petru poročil z Marijo Ano, vdovo Klemenčič (Andrej Klemenčič, ki je bil oštir v šempetrskem predmestju ter si 1722 pridobil lj. meščanstva [MMK 1903, 72], se je kot vdovec 10. sept. 1722 poročil z »devico Marijo Ano Mert, zakonsko hčerjo gospoda Jožefa Merta«, ter je u. 27. okt. 1728, zapustivši vsaj 2 otroka iz prvega, in Jožefa Antona in Ano Frančiško iz drugega zakona). Poročni vpis z dne 17. okt. 1729 Janeza Jurija P. še ne imenuje »gospoda«, dasi je bil sin svobodnega meščana in čeprav se naslavlja »gospa« njegova žena (die 17. 8bris [1729] Joes Georgius Puchlinik [!] liber, origine camnicensis, domicilis Froslaviensis copulatus est cum dna Maria † Andreae Clemenziz vidua ex suburbio Froslavin data a me facultate). Vse kaže, da se je Janez Jurij P. priženil na bivšo Klemenčičevo gostilno v šempetrskem predmestju ter si od tukaj pridobil 1730 lj. meščanstvo (MMK 1903, 76: Puhlin Hanns Georg, Weinschank) in s tem pravico do naslova »gospod«. Pod šempetrskim zvonom se mu je narodilo 6 otrok: 1. Franc Ksaver 30. nov. 1730; 2. Maria 8. apr. 1733; 3. Anton 13. apr. 1735; 4. Mihael 22. sept. 1739; 5. Jožef 25. febr. 1742; 6. Ignacij 26. jul. 1745. Položaj lj. P.-ov rahlo osvetljujejo botrinske zveze: krstna botra je bila vsem otrokom ista Terezija pl. Werdenthal, ki je držala pri krstu že oba Klemenčičeva otroka iz drugega zakona (prvega z Wolfgangom Andrejem baronom Eikhom); krstni boter je bil prvemu otroku isti Janez Lopzak kakor drugemu Klemenčičevemu, naslednjim 3 meščan Matevž Christian, zadnjima 2 meščan (irhar) Franc Ignacij Schlechter; tudi Pohlinova sta večkrat botrinila (pri Sv. Petru n. pr. »gospa Marija Ana« 1731–57 trikrat, »gospod Janez Jurij« 5 krat, med drugim Schlechterjevim in nekemu Pavlu P.-u); kot poročna priča je vpisan Janez Jurij P. pri Šenklavžu n. pr. 7. jun. 1745. Dovoljena je domneva, da sta bila P.-ova ugledna človeka, vsaj žena, pa tudi ponosna in ambiciozna. Janez Jurij P. je umrl menda kmalu po 1757, toda ne v Lj. Žena ga je preživela, ker je »gospa Marija Ana Puhlin vdova« u. v Lj. v Gradišču dne 13. dec. 1774, stara 68 let, ter bila pokopana pri avguštincih, pač diskalceatih, v samostanu katerih je živel takrat njen sin. — Usoda otrok zakonskih Janeza Jurija P. in Marije Ane je bila različna: hčerka je u. v starosti 8 mesecev; življenjska pot Franca in Ignacija ni znana (u. nista v Lj.); tretji sin je morda istoveten z Mihaelom, ki je bil oskrbnik pri lj. trgovcu Antonu Damianu ter je 13. avg. 1760 zastopal svojega gospodarja pri krstu v šenklavški cerkvi; Anton je študiral (gl. čl. P. Marko o.), istotako Jožef (gl. čl.).

Tretji znani študiranec z imenom P. je bil v časih o. Marka P.-a Janez Krizostom P. (gl. čl.); njegov oče Jakob, kovač v Šutini, predmestju Kamnika, se je rodil 1721 Mihaelu P.-u, pač sinu Lovrenčevemu, rojenemu 15. avg. 1696 (Primožu P.-u, dedu o. Marka P. se je rodil 5. sept. 1698 Matevž Mihael). — Prim.: Matice kamniške in lj. župnij. Kd.

Kidrič, Francè: Pohlin. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi443088/#slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine