Slovenski biografski leksikon

Pauer, stara lj. strojarska rodbina, delujoča v Sv. Petra predmestju skozi 150 let (1735–1885). Nje prva zastopnika sta Simon Adam in Martin, sinova Jakoba P.-a, po rodu iz Schwarzwalda na Badenskem, ki sta prišla ok. 1732 v Lj. in oba prevzela strojarske obrti: Simon Adam P., r. ok. 1710, u. 26. apr. 1786 v Lj., kot naslednik strojarskega mojstra Jurija Činčare (Zonzala, Tschintscherle), čigar vdovo Rozalijo je 3. junija 1737 vzel; Martin P., r. okoli 1715, pa kot naslednik strojarskega mojstra Janeza Dermote, s čigar hčerko Jero se je oženil 21. jan. 1743. Rod Simona Adama P.-a se je držal do danes, Martinov rod pa je v 1. pol. 19. stol. izginil iz Lj.

Simon Adam P., ki se je po smrti prve žene še dvakrat poročil, je bil izmed najimovitejših obrtnikov lj. Podedoval je po ženi dve hiši na Sv. Petra cesti (stari št. 11 in 12, danes 18 in 20) in pristavo v Kolodvorski ulici 135 (Paurov marof, danes št. 9). Bil je dolga leta načelnik strojarskega ceha. Njegov sin Rok P., v Lj. r. 15. avg. 1755 in u. jan. 1827, je krepko vodil očetovo obrt naprej in bil kakor oče načelnik strojarskega ceha. Rokov sin Ivan P., v Lj. r. 22. dec. 1784 in u. 27. apr. 1854, je dokupil k hišama na Sv. Petra cesti, ki jih je 1814 docela prenovil, še sosedno hišo št. 13 (danes št. 22) in imel tudi zunaj Lj. posestva, gradič v Podutiku, mlin in žago ob Ljubljanici na Fužinah. Bil je lj. meščan in občinski svetovalec. V njem je dosegla P.-ova rodbina vrhunec svoje meščanske veljave. P.-i so bili že po Simonovih hčerkah v sorodu z mnogimi uglednimi obrtniškimi rodbinami (Dittli, Focki, Janeschi, Markoviči, Steinmetzi i. dr.). Izmed Ivanovih hčerk se je poročila Terezija 8. febr. 1836 z odvetnikom in poznejšim slov. politikom dr. Matijo Kavčičem (SBL I, 438–9), Ivana pa istega dne z mestnim zdravnikom in prvim slov. planincem dr. Miho Tuškom. Izmed sinov Ivana P.-a se je starejši, Jožef, r. 13. marca 1819, u. 23. nov. 1889, lotil tudi trgovine in imel od 1846–60 na Mestnem trgu 19 trgovino z manufakturo. Zaradi meničnega poroštva, ki ga je bil prevzel za nekega žitnega trgovca, pa je po polomu te tvrdke izgubil 1875 večino premoženja in nepremičnin, ki jih je bil kot najstarejši sin podedoval. Strojarska obrt na starih hišah na Sv. Petra cesti št. 18 in 20 je popolnoma prenehala ok. l. 1895. Ker Jožef P. ni imel sinov, je ta veja rodu v moškem kolenu izumrla. P.-ov rod pa je nadaljeval Jožefov brat Franc Ks. P., r. 14. dec. 1821, ki si je na spodnji Sv. Petra cesti uredil novo strojarno v prej Dolinškovi hiši, a jo je 1881 opustil. Njegov sin Friderik P., r. 24. jun. 1865, u. 18. jan. 1935, je ustanovil v isti hiši pekarno, ki še danes deluje. Friderikov sin, Božidar P., r. 31. avg. 1899, poročen z Ano Orehkovo, je od 1928 lastnik večje tvornice peciva in keksov v Zg. Šiški. — Prim.: Krstne, poročne in mrl. matice šentpeterske in franč. župnije v Lj.; konskripcijske pole o ljudskih štetjih 1834–1930 na mestnem poglavarstvu (domovinski urad); obrtni katastri in seznami iz l. 1819, 1824–6, 1844, 1850; obrtni register 1860–1905 na mestnem poglavarstvu; Grund- und Satzbuch der Stadt Laibach 1778–1850 Tom. VI.; davčni urbarji 1700–71 v mestnem arhivu; trgovski register pri okrožnem sodišču lj.; R. Andrejka, Doneski k življenjepisu dr. Mihe Tuška, S 1933, št. 187; isti, Strojarji na »forstatu«, Obrtnijski Glasnik 1935, št. 3. Ara.

Andrejka, Rudolf: Pauer. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi405681/#slovenski-biografski-leksikon (20. september 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine