Slovenski biografski leksikon

Morhart, tübingenska tiskarska rodbina v 16. stol., ki je tiskala prvo slovensko knjigo in dve tretjini naslednjih slov. protest. del. Ulrik M., ki je bil r. v 2. pol. 16. stol. v Augsburgu ter imel 1519–22 tiskarno v Straßburgu, se je v Tübingenu nastanil 1523. Por. je bil z vdovo Magdaleno Gruppenbach, ki je imela iz prejšnjega zakona sinova Jurija in Ozvalda. Medtem ko je tiskal Ulrik M. v Tübingenu 12 let skoraj samo dela Luthrovih nasprotnikov, je postajala njegova oficina od 1535 vse pomembnejša množiteljica protest. knjig. Tiskarski znak M.-ove oficine je bilo evharistično jagnje, ki stoji z zastavo zmage na premaganem zmaju. Od 30. jun. 1548 do avg. 1552, t. j. v času interima, ki ga je moral priznati tudi würtemb. vojvoda Ulrik, je bilo v Tübingenu tiskanje protest. knjig sicer prepovedano, toda ko je po Ulrikovi smrti 6. nov. 1550 prišel na vlado vojvoda Krištof, je smel tudi tübingenski tiskar več tvegati. Menda v tej dobi je sprejel M. tisk prvih 2 Trubarjevih in sploh prvih slov. knjig. Ker sta korekturo opravljala človeka, ki nista umela slovenski niti besedice, namreč tiskar M. sam in neki »krščanski pridigar«, Trubarjev posredovalec pri tiskarju pač ni bil niti tübing. profesor Matija Grbić, ki je bil katolik (NE), niti Krištofov svetovalec Tiffernus, ampak po vsej priliki pridigar-korektor, a to je bil najbrž tübingenski diakon Jakob Andreae. Iz strahu pred določbami interima ni opremil M. prve Trubarjeve knjižice, ki je prišla na knjižni trg pač šele 1551, niti s svojim pravim imenom niti s svojim tiskarskim signetom, ampak se je skril za izmišljeno ime »Jerneja Škurjanca na Sedmograškem«. Že prvi svoj južnoslovanski tisk je izgotovila M.-ova oficina na račun, ne pa kot založnica in tako je bilo tudi pozneje. — Ko je Trubar po 4 letih zopet rabil tiskarno, je bil Ulrik M. že mrtev, a novi lastnici tiskarne, njegovi vdovi Magdaleni M., ki je vodila tiskarno od 1554, so pomagali sinovi, ki so vsi bili izučeni tiskarji: predvsem Jurij Gruppenbach, ki je bil določen za naslednika; njen sin iz drugega zakona je bil menda tiskarski pomočnik Ulrik M. ml. Magdalenina tiskarna je tiskala 1555–61 vseh 6, oz. če štejemo še stvari, ki so jih prodajali tudi separatno, 9 slov. Trubarjevih knjig, 1 nem. Trubarjevo knjižico ter 1 hrv. brošurico v latinici. Ko je Stepan Konzul (NE), ki je dal natisniti v Nürnbergu, kjer je naročil glagoliške črke, z novimi črkami le poskusni list, tik pred božičem 1560 deponiral v M.-ovi tiskarni opremo za glagoliški tisk, je kazalo, da postane tübingenska oficina središče tudi za novi hrvaški protest. tisk. To se sicer radi osnovanja Ungnadovega južnoslov. biblijskega zavoda v Urachu ni zgodilo, vendar je bila M.-ova tiskarna z Urachom vso dobo obstoja Ungnadovega zavoda, t. j. približno od srede jan. 1561 do 1565 v zelo tesnih odnošajih: Ulriku M.-u je Ungnad pogodbo sicer odpovedal, a Ozvald in Junij Gruppenbach sta delala kot stavca tudi v Urachu; tübing. tiskarna je nabavljala za Urach papir; za zavod barona Ungnada, ki je pridružil glagoliški v prvi dobi le cirilsko tiskarno, so tiskali v Tübingenu do 28. avg. 1563 vse z antikvo, do 22. sept. 1563 vse s kurzivo, do 22. jan. 1564 vse s frakturo, do spomladi 1564 vse z inicialkami, torej naslove, nemške predgovore ter slov., ital. in hrv. tekste v latinici, ker Ungnad do omenjenih rokov za tiskanje takih stvari ni bil opremljen. Za Ungnadov zavod so tiskali v M.-ovi tiskarni torej tudi vseh 10 Trubarjevih nem. predgovorov za hrv. knjige ter 2 slov. knjigi: med 10. febr. in 21. majem 1562 Trubarjeve Artikule; med 23. jun. in 16. avg. 1563 Juričičevo »Ene duh. peisni«. Trubar je med stavci zlasti Ozvalda Gruppenbacha čislal, in verjetno je, da je ta pastorek Ulrika. M.-a stavil Trubarjevo Cerkovno ordningo, edino slov. knjigo, ki so jo tiskali v Urachu. Glede na M.-ovo tiskarno je bil v uraških tiskih kraj označen s »Tubingo«, vendar tiskov, ki so jih izvršili za Ungnadov zavod v Tübingenu, niso opremljali z M.-ovim tiskarskim znakom, pač pa večino naslednjih. V dobi med zanikom Ungnadovega zavoda in ustanovitvijo Mandelčeve tiskarne je le Krelj, kakor nato tudi Konzul in Dalmata, tiskal 2 svoji stvari pri Johanesu Burgerju v Regensburgu, dočim je vseh 7 Trubarjevih knjižic te dobe natisnila M.-ova vdova, ozir. njen sin Jurij. — Juriju Gruppenbachu, ki je bil od 1571 pravi lastnik tiskarne, je Mandelc v Lj. pač prevzel 1575–82 kakih 9 slov. stvari, ki so jih napisali, ozir. priredili Dalmatin, Juričič, Tulščak in Bohorič, toda Trubar je tudi v tem času ostal zvest M.-ovi tiskarni, ki mu je natisnila zadnje 4 knjige, katerih korekturo je še sam opravljal. Za tisk Dalmatinove Biblije se je sicer M.-ov pastorek 1582–3 zaman, dasi vneto pogajal, toda zveze z Wittenbergom, kjer sta Dalmatin in Bohorič 1584–5 dala natisniti 6 slov. prireditev, in z Gradcem, čigar tiskarno si je 1592 izbral Megiser, niso slov. protestantov trajno izneverile M.-ovi. oficini: Trubarjev sin Felicijan je dal natisniti v tiskarni, ki je natisnila prvo delo njegovega očeta, 1595 tudi poslednjih 5 slov. protest. knjig. — Da je bila M.-ova oficina v višji vrsti napredne sodobne tiskarske tehnike, pričajo tudi slov. njeni tiski, ki so prihajali spričo plačilne možnosti avtorjev sicer v skromni, vendar pa solidni obliki na knjižni trg. Za slov. protestante je bila tem pomembnejša, ker je mogla tiskati tudi note, s katerimi Mandelčeva ni bila opremljena. Morda gre njeni iniciativi hvala za lesorez s Trubarjevo sliko iz 1578 v Nov. test. iz 1582 in Postili iz 1595. V tübingenski univ. bibl. je danes poleg 15 hrv. knjig iz Ungnadovega zavoda (to so v mojem »Bibl. uvodu« št. 12, 14, 17, 19, 20, 22, 25, 26, 29, 30, 31, 32, 34, 35, 40) le 6 slov. M.-ovih tiskov: Trubarjevi »Artikuli« 1562, Juričičeva pesmarica (Ene duhovne peisni) 1563, Trub. pesmarica (Ta celi katek.) 1574 (unicum), Trub. »Tri duh. peisni« 1575, Trub. »Ta pervi psalm« 1579 (unicum) in Trub. »Hišna postila« 1595, dočim primerka Trub. »Katekizma« iz 1555, o katerem je Dobrovský 27. maja 1792 pisal Durychu, ne morejo več najti. — Prim.: Iz splošne literat. o M.-u: Roth R., Das Bücherwesen in Tübingen 1500–1800, Tübingen 1880; Falkenstein, Gesch. der Buchdruckerk. 201. — Iz spec. lit. o zvezi M.-ove tiskarne z juž. Slovani: Računi Ungnad. zavoda v arhivu univ. bibl. v Tübingenu; Trubar, Register u. summar. Inhalt 1561; Trubar, Celi novi test. 1582, posvetilo; Schnurrer 3, 14, 46, 122; Elze, Gesangb. JGGPÖ 1884, 2, 34; Elze, Trubers Briefe 4, 29, 375, 550, 552, 554, 558, 561; Šmid, Über Entstehung u. Herausg. d. Bibel Dalmatins, MMK 1904, 97–101; Ahn, D. zeitgen. Buchdrucker als Förderer von Trubers Werk, Carn. 1908, 113–7; Bučar, Povijest, 1910, »popis imen« s. v. Gruppenbach in Morhart; Bučar, Račun o slov. artikulama, Carn. 1911, 44–5; Bučar, I. Ungnad, Carn. 1915, 233; Kidrič, Die sloven. Kirchenordnung, 154, 155; Kidrič, Ungnad, ČJKZ II, 205, 207, 208; Bučar, Računi, Građa IX, 229, 235; Kidrič, Trije prispevki, JF II, 301, 302; Murko, Bedeutung d. Ref. 121; Kidrič, Bibliogr. uvod v zgod. reform. književnosti (o tiskarjih in hraniliščih); Kidrič, Zgod., 1. seš. 2. izd. 26–8. Kd.

Kidrič, Francè: Morhart. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi375946/#slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine