Slovenski biografski leksikon

Kozler, kočevska rodbina nemškega pokolenja. Kočevski urbar iz l. 1574 imenuje dva K.-ja (Khossler) posestnika v Kočevski Reki. V 19. stoletju si je pridobil večje bogastvo Ivan, sin Matevža, r. 7. jun. 1780 v Kočevski Reki, u. 23. febr. 1864 v Lj. Na Dunaju je imel trgovino z južnimi pridelki in kožami, bil hišni posestnik na Dunaju, na Reki, v Trstu in Lj., kupil od Benjamina Lichtenberga 1820 grad Ortenek in je bil vsaj že l. 1834 član Kmetijske družbe. Med Dolenjci je slovel, ker je znal postavljati vodne zgradbe posebno iznajdljivo in umetno (Trdina, Zbrani spisi V, 57). Imel je tri sinove:

1. Ivan, r. 7. marca 1819 v Kočevski Reki, u. 31. maja 1898 v Lj. Okt. 1845 mu je prepustil oče grad Ortenek, 1848 l. je bil član Kmetijske družbe, lj. Slovenskega društva in lj. juridičnega društva ter jun. 1848 zastopnik nestanovskih graščakov v lj. dež. zboru. V kranjskem dež. zboru je zastopal Kočevje in Ribnico 1861–6, 1867–70, bil član finančnega odseka (1863, 1866), odseka za cestni kategorizacijski zakon in za cestne zadeve (1866) in odseka za proučavanje Tomanovega predloga za železniško zvezo Lj. Beljak in Št. Peter—Reka (1866). Bil je nemško orientiran in je glasoval proti predlogom slov. stranke, tako proti Bleiweisovemu predlogu za dež. zakon o učnem jeziku na ljudskih in srednjih šolah (1866) in proti Costovemu predlogu o spremembi dež. in dež.-zborskega volivnega reda. — Mnogo so je trudil za povzdigo kmetijstva na lj. barju, vpeljal je lepa plemena, učil rabiti umetna gnojila in šoto.

2. Josip, roj. 8. jan. 1822 v Kočevski Reki, u. 16. maja 1917 v Lj. Študiral je pravo v Padovi, kjer je promoviral 1847, služboval kot odvetniški pripravnik na Dunaju, pozneje kot notar na Primorskem (v Ajdovščini in drugod) in opustil po očetovi smrti službo. Bil je član Muzejskega društva za Kranjsko (podpredsednik 1892–907), ud Kmetijske družbe od 1867, se trudil za osuševanje lj. barja, prepotoval Holandsko in Dansko, kjer je študiral obdelovanje barjanskih tal, delal na svojem posestvu poskuse, bil dolgo let predsednik odbora za osuševanje lj. barja in 1902–8 podpredsednik društva v pospeševanje obdelovanja lj. Barja.

3. Peter, gl. pos. članek.

Prim.: Tomšič & Ivanc, Kočevsko okrajno glavarstvo 39; Obergföll, DKK 1888, 19; Apih 141, 160; Obravnave dež. zbora kranjskega; Pfeifer, Landtagsabgeordnete; MMK 1891, 13; Carniola 1917, 146; Kmetovalec 1898, 81 s sliko Ivana; 1917, 83. Pir.

Pirjevec, Avgust: Kozler. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi297385/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine