Slovenski biografski leksikon

Hohenwart, kranjska plemiška rodbina, ki izvira po zatrdilu starejših zgodovinarjev iz rodbine grofov Andechsov. Grof Ropotho in njega žena Ema sta ustanovila na gradu H. na Bavarskem samostan za benediktinke (1080), njun sin Ortolph (u. 1179) je imel tri sinove, najmlajši naj bi bil ustanovitelj štajerskega rodu H.-ov. Vendar ta izvor ni zadostno izpričan, tudi ne zveza s H.-i, ki so se v 10. in 11. stol. udeležili raznih turnirjev, kakor tudi ne trditev, da so se priselili že krog l. 1000 na Kranjsko. Grofovstvo je podelila H.-om Marija Terezija 1767, vendar so ga imeli po Schönlebnovi domnevi že v starih časih ter ga opustili in privzeli običajnejši naslov vitezov. Dedno mizništvo na Kranjskem in v slov. marki je dobil Andrej H. 1463, vendar navaja genealoška tabla kot prvega truchsessa šele Štefana (1535). — Na slov. zemlji imamo v 12. stol. Pilgrima iz Pozzuola, točaja oglejskih patrijarhov, ki je posedoval grad H. na Koroškem blizu Kozdanj pri Zg. Vogličah, in njegovega sina Guntherja iz H.-a, mejnega grofa Savinjske marke, ki sta pa bila verjetneje iz rodbine grofov Heunburg nego Andechs (Tangl) in ki jih tudi ne moremo smatrati za prednike kranjskih H.-ov. Genealoška tabla H.-ov (narodni muzej v Lj.) navaja kot prvega Henrika (1308) in kot pradeda kranjskega in štajerskega rodu Erharda, ki se je 1567 v drugič oženil s Skolastiko Ravbarjevo. Vnuk Henrika, Ivan, je bil glavar (stotnik) v Metliki (1424), istotako njegova sinova Erhard (1450) in Andrej (1457, 1464) ter Erhardov sin Andrej, ki je bil 1467 tudi dež. glavar kranjski in se je bojeval proti Turkom, ki so ga ujeli in pozneje izpustili za visoko odkupnino. Eden izmed teh Andrejev je nameraval ustanoviti z Jurjem in Kašparjem Črnomaljskim frančiškanski samostan v Metliki, ki se ni dogradil, sam pa je ustanovil kaplanijo v Celju (razni metliški H.-i so bili tudi grajski grofi Celjski) in razširil 1493 neko bolnico na Metliškem. Pozneje najdemo razne H. kot dež. odbornike (Verordnete) in v višjih upravnih službah. 1568 je sedel Abel v dež. zboru, 1570 je bil Adam dež. upravitelj (Verweser), Erhard je bil v dež. zboru 1571, Janez Jurij introduciran 1641, Janez Ludovik dež. poslanec 1689, Jurij Jakob 1770 predsednik dež. sodišča v Lj. Jakob 1789 dež. poslanec, Karol introduciran 1845 i. dr. V reformacijski dobi se imenuje Cosmas kot prijatelj luteranske vere. — Prvotno so imeli H.-i posestva na Metliškem, neki H. je imel Hrvaški brod ob Krki (Valvasor), Krupa pri Semiču, ki so jo podedovali H.-i v 2. polovici 15. stol. od Ortenburgov, je prišla pozneje Purgstallom v posest (Valvasor). Na Gorenjskem so imeli Kolovec že koncem 16. stoletja ter ga prodali 1855 (Valvasor, dež. deska). Mengeš so dobili po l. 1475 (Valvasor), po smrti Jörga Siegfrida je dobil Mengeš njegov zet F. J. Haller ob Valvasorjevem času. Nekaj časa so imeli tudi grad Lamberg (15. stol.). Od Tallerjevih so podedovali v 2. polovici 17. stol. Brdo (prodano v Valvasorjevi dobi Apfaltrerjem), Puštal pri Škof. Loki (prod. Apfaltrerjem), Špitalič in Zaprice. Sedaj imajo še posestvo na Ravneh. — Prim.: Schönleben, Genealogica; Staendische Adels - Matrikel Krains; Genealoška tabla H.-ov (vse v lj. nar. muzeju); Valvasor; Jerschinowitz, IB 1843, št. 2–7; Tangl, Mittel d. hist. Ver. f. Steiermark VI, 83–124; Tangl, Freien v. Suneck 9; Kos Gradivo IV, št. 198, 199, 441; Wurzbach IX, 205. Pir.

Pirjevec, Avgust: Hohenwart. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi235050/#slovenski-biografski-leksikon (23. junij 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine