Slovenski biografski leksikon

Heimann, židovska rodbina, ki se je po skoro 300 letih zopet prva naselila v Lj. Kot dobavitelj francoske armade je prišel Abraham H., r. v Memelsdorfu na Bavarskem neznano kdaj, preko Toulona in Dunaja 30. nov. 1809 v Lj. kjer je s svojim nečakom Simonom otvoril trgovino z manufakturo in si mnogo pridobil z menjalnico za odpravljene avstrijske bankovce. Proti odporu lj. trgovcev mu je intendant Fargues nakazal trgovske lokale v takratni Špitalski ul. št. 268, nakar je z bratom Mojzesom otvoril firmo in kmalu kupil hišo v isti ul. št. 277. Oba sta pripomogla k temu, da se je L. Layer zalotil pri ponarejanju avstrijskih bankovcev, a sta zakonito nagrado odklonila. 1812 sta šla s francosko armado kot dobavitelja na Rusko. Mojzes je šel pri povratku črez Berezino, padel dvakrat z mosta v reko, nazadnje pa prišel z zmrzlimi nogami in 900 louisd'orji v Wilno. Tam mu jih je židovski mesar, pri katerem je prenočil, vzel 800. Za ostale ga je ogoljufal neki Picard iz Alzacije, s katerim je v Wilnu začel konjsko kupčijo, tako da se je le s težavo vrnil v Lj. Po povratku Avstrijcev sta dobila brata zapoved, da naj svoje nepremičnine prodata in se izselita. Okt. 1815 se je Abraham vrnil iz Lj. v Nemčijo, Mojzes pa je v dec. 1815 oddal prokuro nečaku Simonu in se preselil v Trst. Šele v jeseni 1818 sta dobila zase in za svoje nastavljence dovoljenje, da smeta ostati v Avstriji, potem ko je že leto prej dvorna pisarna izdala naredbo, da se razen Heimannov nobena židovska družina ne sme naseliti v Lj. 1821 so bili H. bankirji udeležencev kongresa, 1834 pa, ko se je v Lj. organiziral trgovski gremij, so jih nalašč prezrli. 1838 je tvrdka H. za zgradbo južne železnice podpisala akcij v znesku 250.000 gld. Šele 1842 je Simon H. vsled avdijence pri nadvojvodi Ludoviku dobil dovoljenje, da se sme v Lj. stalno naseliti. 1849 se je preselil na Dunaj. Njegovi uslužbenci so se stalno naselili v Lj., se deloma dali krstiti, ves napor rodbine H. za naselitev v Lj. pa je sprožil židovsko vprašanje v Lj., in omogočil, da so se židje zopet lahko naseljevali v Lj. in na Kranjskem, kar jim je bilo od leta 1515 prepovedano. - Prim.: LZg 1866, 367; Podgorjanski (Kessler), ZMS VIII, 135–149. Gl.

Glonar, Joža: Heimann. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi227022/#slovenski-biografski-leksikon (19. oktober 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine