Slovenski biografski leksikon

Hasiber, plemiška rodbina, ki je na Kranjskem začela se uveljavljati v začetku 16. stol., izu. v moškem kolenu okr. 1748. Med kranjskimi deželani se navaja Janž H. že v Perizhoffenovem seznamu za 1507 (Schönleben pozna Janža H. pod 1541). Samuelu H. se je kranjsko deželanstvo njegovih »Voreltern« 7. maja 1604 potrdilo (kranjska plemiška matrika v Dež. arh. v Lj.). Plemstvo so dobili menda šele po 1615. Ali so imeli na Slovenskem kak dominij v 16. stol. in kateri, ni ugotovljeno. Češnjice (Lichteneck, žup. Moravče), ki jih je kupil Samuel H. 1604 od Gallov (MMK 1903, 7), so ostale v njihovi posesti do smrti Karla Ignacija, zadnjega moškega H., po katerem jih je podedovala 1748 hči Marija Ana, por. 11. febr. 1748 z Jožefom Ant. pl. Segallo (Valv. XI, 340; MMK 1903, 7; kranjska dež. deska IV, 448). - V časih reformacije je bilo menda več H. med lj. kanoniki: Mihael (izpričan 20. jul. 1542 in 12. marca 1544, ako gre za isto osebo, ki jo navaja Schönleben za 1543 med lj. korarji; prim. MHK 1865, 27); Melhior (to krstno ime daje Elze, Trubers Briefe 121 lj. stolnemu dekanu »Hasyberju«, ki se omenja v Trubarjevem poročilu 16. jul. 1561, dostavljajoč, da je bil isti Melhior H. 1563 do 1564 obenem v Lj. »verwaiter des vicedomamts«, vendar se akt, ki je pač bil podlaga Elzejevih izvajanj, vsaj v Dež. arh. v Lj. ni dal dobiti; Schönleben beleži za 1549 Melhiorja H., ki je bil laik ter imel za ženo »Barbaro Gallin de Gallenstein«, »circa annum 1600« pa Melhiorja H., čigar hči Felicitas je bila žena Bolt. Galla); David (izpričan 31. dec. 1568, ko je po smrti škofa Seebacha pomagal v Gornjem gradu sestavljati inventar, MHK 1865, 69). Vsaj že v 2. pol. 16. stol. so bili vneti protestantje. David H. je bil za Wienerjem, Dragoličem in Trubarjem četrti lj. kanonik, ki se je pridružil novovercem (Hren v poročilu iz 1605, ČZN XIX, 21), vendar njegova usoda izza preorijentacije, ki se je izvršila menda po 1568, ni znana. Istodobno, 1564–76 je podpiral stvar protestantov v Kamniku Janž H., ondotni meščan (Dimitz III, 36). Tudi Samuel H. in njegova žena sta bila trdovratna protestanta, ker sta dobila 3. apr. 1604 od protireformacijske komisije odlok, da se morata za veliko noč izkazati z listkom o izpovedi in obhajilu, ali pa do 21. apr. zapustiti deželo (Dimitz, Urkunden str. 67). Potrdilo deželanstva mesec dni prej in nakup dominija Češnjice v naslednjem letu sta imela pač tudi namen, ščititi Samuela H. pred protireformacijsko komisijo, toda ker po vsej priliki še ni bil plemič, ga je ta z odlokom 26. okt. 1615 zopet pozivala, naj pride 15. nov. k zaslišanju v lj. škofijski dvorec (Dimitz, Urkunden 80). Matevž H., ki je na lastno prošnjo dobil 29. jan. 1617 od kranjskih stanov potrdilo svojega porekla (Perizhoffen, Repert.), je bival takrat na Moravskem v mestu Hustopeč (Auspitz), kjer je bilo zbirališče čeških bratov in novokrščencev, vendar ni ugotovljeno, da bi ga bila napotila tja verska orientacija. Po Ferdinandovem povelju s 1. avg. 1628, da se morajo v teku leta dni tudi protestantski plemiči izseliti, so se kranjski H. na videz vdali, vendar je imela kat. reformacijska komisija še 1642 opravka z 2 protestantskima gospodičnama iz njihovega rodu (Elze, Superintendenten 60; zapisnik reformacijske komisije 1642, ki ga je rabil Elze, se ni dal najti). - Prim.: Valvasor IX, 116, 117 (grb); X, 385; XI, 340; Schönleben, Appendix 254; IMK 1900, 198 (H. v krstnih maticah stolne žup. v Lj. v 17. stol.); Schiviz, Krain, 348, 349, 357, 497. Kd.

Kidrič, Francè: Hasiber. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi225332/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine