Slovenski biografski leksikon

Eger, lj. tiskarska in založniška obitelj. Janez Friderik E. (r. ok. 1735 neznano kje, u. 8. okt. 1799 v Lj.) je prišel ne ve se odkod in kdaj v Lj., poročil 1765 vdovo tiskarja Jan. Jurija Heptnerja Marijo Terezijo de Gersoni ter ž njo priženil tiskarno, ki je bila do Kleinmayrjeve 1782 edina v Lj. Razen latinskih (m. dr. gimn. poročila), nem. (n. pr. Linhartov Versuch einer Geschichte v. Krain, 1. del) in šolskih knjig (1777 je prevzel na Edlingov prigovor zalogo šolskih knjig za Kranjsko, 1778, oz. 1779 je dobil za izdajanje šolskih knjig izključen privilegij) ter uradnih tiskovin je tiskal večino slov. knjig prosvetljene dobe, deloma za lastno založbo, deloma za lj. knjigotržce (Lov. Bernbacher, V. H. Korn, M. Promberger, Al. Raab, Ign. Kremžar v Kranju); med dr. je tiskal Haslov in Rupnikov prevod Hevenesija Sv. post, Paglovčevega Zvestega tovariša (od 3. izd.), razne izdaje Branj in evangelijev, starejših delov Japel-Kumerdejevega prevoda sv. pisma, Pohlinovo Kranjsko gram., Devove Pisanice, Linhartovo Županovo Micko, natisnil in založil Pohlina Tu malu besediše treh jezikov in Bukuvce za rajtengo, Novo kranjsko pratiko, Vodnikovo Veliko pratiko za 1795–7, kateri je sledila E. mala pratika, pod Vodnikovim uredništvom prvi slov. časnik »Lublanske novice« (1797 do 1800). Bil je tudi 1782–6 lj. župan. Po moževi smrti je vodila tiskarno vdova Marija Terezija E. (u. 16. jun. 1802). Ž njo je vlada 1. maja 1800 obnovila pogodbo glede tiska in zaloge šolskih knjig, to pravico je E. 10. okt. 1801 odstopila Andr. Gaßlerju. Izmed več sinov je starše preživel le Janez Leopold E. (r. 13. avg. 1773, u. 16. apr. 1829), ki se je izučil v očetovi tiskarni, bil po Ant. Degotardijevi smrti vodja njegove tiskarne, se poročil 20. jul. 1800 z vdovo Regino Degotardi, lastnico bivše Merkove tiskarne (»landschaftliche Buchdruckerin«, u. 19. jul. 1803), ter po materini smrti najbrž združil obe tiskarni. Radi neprestanih vojn in težkih davčnih bremen je doživljalo lj. tiskarstvo v njegovi dobi slabe čase, a tudi medsebojna konkurenca treh, oz. štirih tiskarjev je ob splošnem zastanku duševnega dela ovirala njegov razvoj. Tiskal je 1825–7 tudi v metelčici, med dr. Metelkovo Lehrgebäude. Naslednica Jan. Leop. E. je bila njegova tretja soproga Rozalija E. (r. ok. 1788, u. 23. maja 1871), ki je vodila podjetje nekaj let sama (tiskala in založila je med dr. Navratilovega Vedeža, tiskala Vilhar-Levstikov Naprej), nato s sinom Francem Ksav. E.-jem (r. 12. nov. 1819, u. 17. jun. 1860); Po njeni smrti je prešla tiskarna v roke pastorke Leopoldine E. (r. 14. nov. 1807., u. 31. jul. 1872), hčerke Jan. Leop. E. iz 2. zakona; po njej je postala lastnica tiskarne Rozalijina hči Julijana E. (r. 16. maja 1811, omož. 1836 s Kajet. Materne), ki jo je 1. jun. 1873 dala v najem dolgoletnemu njenemu voditelju Ant. Kleinu in faktorju Nar. tiskarne Iv. Kovaču, ki sta nato tiskarno kupila. — Prim.: Albin Arko, Tristoletnica tiskarstva v Lj., 1875, 19; matrike v šenklavškem župnišču in gradivo v lj. magistr. Arhivu. Šr.

Šlebinger, Janko: Eger. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi179383/#slovenski-biografski-leksikon (19. november 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine