Primorski slovenski biografski leksikon

Codelli de Fahnenfeld, plemiška družina, izpričana 1277 s prvotnim nazivoim Covel ali Codel, ko je Martin Covel, francoski vojak, zapustil svoj grad v Milanu sinu. Potomec Andrej Codelli, sin Avguština in Suzane Frazoni, se je ok. 1535 preselil iz Bergama v Gor. in si kupil pri Sv. Roku hišo. Imel je pet sinov: Pavla, Dominika, Ivana, Petra in Lovrenca. Ker so zadnji trije bratje padli kot junaški častniki v armadi Ferdinanda II., sta bila Pavel in Dominik dvignjena v plemski stan z naslovom »Fahnenfeld« (1654). Tudi cesar Leopold je potrdil plemiške naslove (baron) raznim C. Dominikova sinova Peter Anton in Avguštin sta začetnika ljubljanske in goriške veje C. Peter Anton je študiral v Clcu montanistiko, razvil na Koroškem jeklarsko industrijo in se zelo bogat naselil v Lj. Tu se brž uveljavil kot trgovec in veleposestnik. Sprejet je bil med koroško (1696) in kranjsko (1700) plemstvo. Ker ni imel otrok, je svoje premoženje zapustil nečaku Avguštinu. Peter Anton je zaslužen za slov. slovstvo, ker je kot velikodušen mecen založil IV. zvezek pridig Janeza Svetokriškega »Saorum promptuarium« (Sveti priročnik, Lj. 1700). Ta zvezek je njemu posvečen. Brat Avguštin je bil zdravnik v Gorici; poročil se je s Katarino Cristofolutti. živela sta v veliki revščini. Njun sin Avguštin, r. 3. apr. 1683 v Gor., u. 20. jul. 1749 v Lj. ter pokopan v nadšk. kapeli v Gor., katero je sam zgradil, se je proslavil kot soustanovitelj gor. nadškofije. Karel VI. ga je dvignil v plem. stan, cesarica Marija Terezija pa ga je 1749 povzdignila med nemške barone z naslovom »de Fahnenfeld«. V zakonu z grofico Marjano Candido je imel dva sinova: Antona, ponovnega začetnika lj. veje C., ter Franca. Ko je Avguštin podedoval stričevo imetje v Lj., je bil eden najbogatejših na Slovenskem in se je posvetil dobrodelnosti. Pri frančiškanih v Lj. je zgradil marmoren oltar in v stolnici ustanovil bogat kanonikat. Da bi omogočil ustanovitev gor. nadškofije, je za stanovanje bodočega nadškofa 1747 daroval pravkar kupljeno Cobenclovo palačo, kateri je prizidal kapelo Najdenja sv. Križa, ter obširno zemljišče. Osnoval je tudi nadškofovo nadarbino s tem, da je prvotno Gullinovo (gl. čl.) glavnico pomnožil z zneskom 40.000 florintov. S podobnim zneskom 40.000 florintov je ustanovil še proštijo in dva kanonikata, za stanovanje prošta pa je določil Gullinovo hišo. Cesarica mu je iz hvaležnosti naklonila pravico, da predlaga, kdo naj bo prvi gor. nadškof, in mu hkrati podelila patronatsko pravico nad proštijo v Gor. in župnijo v Moši, tako da bi lahko imenoval prošte in župnike v Moši. In tako je C. izbral grofa Karla Mihaela Attemsa najprej za ap. vikarja v Gor. in nato za prvega gor. nadškofa. Kupil je gospostvo v Moši in zgradil v gradu kapelo z oltarjem Vnebovzete, dragoceno umetniško delo. Ta oltar je nato daroval gor. stolnici (sedanji oltar Najsvetejšega). Postavil je še Marijin oltar pri Sv. Ignaciju v Gor., vodnjak na vrtu o. kapucinov. C. je zaslužen tudi za slov. kulturno in slovstveno zgodovino, ker je denarno podpiral lj. kapucine, da so mogli izdati zbirko pridig p. Rogerija »Palmarium empyreum« (Zmagovita nebesa). Njemu sta zato posvečena oba zvezka pridig; prvi je izšel 1731 v Celovcu in drugi leta 1743 v Ljubljani. Franc C. velja za utemeljitelja veje v Moši in Gor. Bil je zelo razsipen. V zakonu z Marjano de Conti je imel devet otrok, med njimi prošta Petra Antona (gl. čl.) in Avguština. Baron Avguštin C., uslužben pri carinskem nadzornem uradu v Gor., se je poročil z grofično Pavlino Delmestri iz Krmina in imel dva sina: Avguština in Seksta. Baron Avguštin C. de Fahnenfeld, stolni prost in šolnik, se je r. v Gor. 15. apr. 1807 in pt. u. 23. maja 1880. Ord. 19. sept. 1830. Bil je dvorni kpl. nadškofa Wallanda (1931–32) in po smrti Luke Urbančiča prošt stolnega kapitlja v Gor. (1833–80). 1841 je postal rektor modroslovnega učilišča (filozofskega zavoda) v Gor. Po njegovem prizadevanju sta bili 1848 ustanovljeni na učilišču stolici za slov. in it. jezik v 7. in 8. razr. Kot kapiteljski vikar je 1854 uvedel v gor. bogoslovju duh. vaje za duhovnike. Bil je preds. Kmetijske družbe. Njegov brat Sekst, poročen z grofično Amalijo Beretta, je imel sina Henrika, ki zdaj živi v Moši.

Prim.: ŠematGor 1854, 14; Morenlli, 88, 139, 328; Czoernig 1969, 664, 682, 718, 766; Kociančič, Hist. Archid. 109, 160; N 188, 168, 176; Eco 1880, 27.5.; FoliumGor 1880, 192; J. Lovrenčič, Goriški memento, Čas 1921, 65; V. Spreti, Enciclopedia storico-nobiliare italiana, Milano 1928, II, 490; Gabršček I, 10, 45, 49, 79; Legiša, 287, 291; KatG 1957, št. 51; Gius. Marchetti, II Friuli, uomini e tempi, Udine 1959, 748.

R. K.

Klinec, Rudolf: Codelli de Fahnenfeld. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1005430/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. november 2017). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine