Primorski slovenski biografski leksikon

Budin - Špacapan, družina tiskarjev. Izvira iz Mirna, ki je tudi rojstni kraj sedanje tiskarne. Ime je dobila po prvem nosilcu tiskarniške licence Pavlu Budinu (r. 1910, u. 1982), dejanski ustanovitelj pa je Ludvik Špacapan (r. 1882, u. 1936). Kot vdovec z dvema otrokoma se je Ludvik 1921 poročil z Rozalijo Budin, r. Nemec, vdovo z osmimi otroki. V skupnem zakonu se jima je rodilo še pet otrok. S tiskarstvom so se poleg očeta ukvarjali v različnih časovnih obdobjih še sin Ladi iz prvega zakona, vsi štirje sinovi iz drugega zakona Marjan, Zdenko, Jurij in Simon ter štirje sinovi od Budinove: Danilo, Pavlo, Julij (u. 1983) in Emil (u. 1951). Še danes so tiskarni zvesti Marjan, Zdenko in Jurij, po njihovi poti pa že stopa tudi tretja generacija, Simon pa vodi lastno tiskarno v Avstraliji (Melbourne). Tiskarskih izkušenj tako torej v družini ni manjkalo. Ludvik Š. se je tiskarstva učil kot vajenec že v Narodni tiskarni v Gor., kasneje je delal tudi v različnih drugih tiskarnah in napredoval od strojnika v tiskarniškega vodjo. Najprej je vodil tiskarno Tiskovnega društva v Pazinu, pozneje pa prevzel vodstvo Zadružne tiskarne, poznejše Katoliške tiskarne v Gor. Tiskarno je ustanovilo KTD 1923, ko je na Placuti odkupilo Mazzenchijevo hišo, v kateri je Budinova t. še danes. Katol. t. pa je že prav kmalu občutila faš. preganjanje, katerega cilj je bilo njeno uničenje. Pod posebej budnim očesom je faš. oblast imela prav Ludvika Š. in ga kar dvakrat obsodila, najhuje 17. apr. 1931, ko je od gor. prefekture dobil štiri mesece zapora in 400 lir globe, ker je tiskal slov. publikacije: Verbum Dei, Bukvice strica Janeza, Domače branje in Gospodarja. Sodna oblast je trdila, da je šlo za »periodične publikacije«, za katere je bil predpisan odgovorni urednik, tega pa nikjer ni bilo. Na istem procesu sta bila pogojno obsojena tudi dr. J. (PSBL II, 174–176) Kralj in R. Bednarik (PSBL 1, 53–55), oproščen pa P. Kemperle (PSBL II, 32–33). S pritožbo obsojeni niso uspeli. K sreči pa je prišlo po obeh obsodbah do amnestije in Ludviku ni bilo treba v zapor kot prej v Pazinu. Odločilne udarce pa je doživela 1934. Dne 24. dec. 1934 je kvestura na temelju »zakona o javni varnosti« odvzela obrtno dovoljenje in tako je Katoliška t. na koncu 1. nehala delovati. V Katoliški t. sta bila zaposlena tudi Danilo in Pavlo B. Danilo je že kot vajenec zbudil pozornost z velikim veseljem do strojev, še danes pa se spominja, da je tiskarski stroj tekel nepretrgoma 24 ur na dan, ko so bili v zamudi pri tisku Mohorjevih knjig. Z drugim strojnikom sta se tedaj menjavala v 12-urnih izmenah. Veliko dela in veliko naklade je bilo tudi pri tisku pesmaric Božji spevi, Gospodov dan in Zdrava Marija. Pravi tudi, da so porabili več papirja kot vse ostale tiskarne v Gor. Zadnja tri leta je bilo obrtno dovoljenje napisano nanj, ker se na očima Ludvika zaradi kazenske obsodbe ni moglo več glasiti. Zaradi težav tiskarne pa je Pavlo B. ostal brez dela že pred njenim zaprtjem, očim Ludvik pa mu je zato začel urejati dovoljenje za manjšo tiskarno v Mirnu. Sovpadlo je potem zaprtje Katoliške t. in načrtovana tiskarnica je postala družinsko »podjetje«, rodila se je tiskarna Budin. Njeno delovanje bi lahko razvrstili v tri obdobja: Miren (1935–1944), Gor. – ul. Della Bona (1944–1947) in Gor. – Placuta (1947 in dalje). V Mirnu je šlo za manjšo obratovalnico v enem prostoru, ki je tiskala le trgovske stvari (tiskovine oz. obrazce). Danilo B. se spominja še stenskih koledarjev, dr. K. Humar (PSBL I, 551) pa omenja tudi tisk svojih novomašnih podobic (t. Budin mu je bila svetovana kot edina, ki tiska v slov. jeziku). Zaposleni so bili le druž. člani in le občasno še kdo drug. Ko so 1944 Nemci Miren izselili, se je preselila tudi t., in sicer v Gor., v ul. Della Bona. Tudi tu je šlo za manjši obrat, ki pa je med drugim tiskal tudi časopis Demokracija (kasneje so tiskanje preselili v Trst). Tu je t. prevzela tudi tisk tednika Slovenski Primorec. 1947 pa so bili Budinovim ponujeni prostori nekdanje Katoliške t. na Placuti, ki jih je 1945 po prihodu v Gor. zasedla ljudska oblast, KTD pa ji je pod vodstvom Stanka Staniča 1947 v času zavezniške vojaške uprave dalo odpoved in uspelo z izselitvijo. Tiskarno so prevzeli v najem Budinovi in od tedaj dalje nadaljuje delo pod njihovim imenom. Vendar pa je razmejitev razdelila tudi Budinove brate: Julij in Emil sta ostala v Gor., Danilo in Pavlo pa v Mirnu. Danilo se je že predtem zaposlil v Lukežičevi (PSBL II, 314–15) tiskarni in ostal v njej pet let (1942–1947), po vojni pa je bil med začetniki tiskarstva na jsl. strani meje v Šempetru (danes Grafika Soča, Nova Gorica). V delovnem pokoju se ukvarja s čebelarstvom in rezbarstvom, izdelke iz domačega lesa, prave male umetnine, pa je že tudi razstavljal. Pavlo pa je prehodil dolgo pot v vojaški uniformi in ujetništvu. 1945 se je ujetništva v Afriki rešil z odhodom v jsl. vojsko. Tedaj je prišel v Opatje selo na Krasu, pozneje pa je bil z zaposlitvijo v »zasedeni« tiskarni na Placuti naposled demobiliziran. To delo je opravljal do priključitve, v domači B-ovi tiskarni pa se je licenca glasila nanj tudi še po razmejitvi 1947. Potem je bila prenesena na Julija, Pavlo pa se je k tiskarstvu vrnil spet v zadnjem obdobju pred upokojitvijo, tokrat v Soči v Šempetru. V sami tiskarni Budin v Gor. pa se je obseg dela z leti večal in z njim tudi število zaposlenih. Danes daje tiskarna delo 10–12 delavkam in delavcem. T. se je modernizirala in je usposobljena za tako rekoč vsako tiskarsko delo od časopisov do knjižnih izdaj. Tiska v slov. in it. jeziku, v črnobeli tehniki in barvah. Med redne storitve uvršča tednika KatG in L'Arena di Pola, mesečnik Pastirček in knjige GMD, med njimi PSBL. Ostalo delo je vezano na sprotna naročila tako imen. trgovskega ali drugega priložnostnega tiska. Od sept. letos sta nosilca dovoljenja Ivo Š, Jurijev sin, in Pavlo Š, Zdenkov sin.

Prim.: Ustni podatki Danila Budina, Miren 95, Anice in Mirjam Budinove, Miren 16, Marjana, Zdenka in Jurija Špacapana, Gor. ter dr. K. Humarja, Gor.; Liber defunctorum 1922–1968, Miren; Liber Matrimoniorum 1897–1921, Miren; Zadružna tiskarna v Gor. KolGMD 1926, priloga 1–8, s sl.; Klinec, Zgodovina GMD, 72–74 in 202; Klinec, Zgodovinski oris GMD, Zbornik ob 50-letnici GMD 1924–1974, 44 in 54; Klinec, Duhovščina, 59; V spomin Juliju Budinu, KatG 2. jun. 1983 s sl.; Ogorki skromnega nemira, Družina št. 10/1981.

B-n

Budin, Pavel: Budin-Špacapan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1004890/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. december 2017). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine