Primorski slovenski biografski leksikon

VODOPIVEC Vladimir (Vlado) Vito, častnik in pesnik, r. 27. jan. 1898 v Gor., živi v Bgdu. Oče Maksimilijan, uradnik, mati Marija Šval, gospodinja. V Gor. je obiskoval osn. š., gimn. in slov. moško učiteljišče. Maturiral je v Lj. v uniformi, ker so ga 1916 mobilizirali v avstr. vojsko. Končal je rezervno oficirsko š., se boril v Posočju, nato pa v Romuniji, kjer je bil hudo ranjen. Bil je Maistrov borec in po plebiscitu aktivni podporočnik stare jsl. vojske. Poročil se je s Fani Hude in služboval po mnogih garnizonih. Bil je v partizanih v Beli krajini in ob osvoboditvi 1945 bil prvi komandant mesta Trsta s činom polkovnika. Tudi v JA je menjal mnogo garnizonov in šele po 42 letih vojaške službe se je upokojil. Odlikovan je bil s 7 visokimi odlikovanji v stari in prav tako s 7 v novi Jsli. Po upokojitvi se je vključil v Strelsko zvezo Jsle in napisal zanjo več strok. knjig. – S pesnikovanjem je začel že kot sedemletni fantič, ko je zložil pesem Katarini, ki je močno ugajala S. Gregorčiču, stanujočemu na tem trgu v Gor. Dal mu je 2 krajcarja, da si kupi zvezek za pesmi. A kot šolar se je raje ukvarjal z modeliranjem gline in mavca. Nekaj pesmi je nastalo v zvezi z njegovo ljubeznijo do Fani, še več pa v času njegove partizanščine (Spomini, Ličkanje na vasi, Gozdna ptička in Grob neznanega junaka). Po osvoboditvi je njegova muza spet za dolgo utihnila in se oglasila šele po smrti njegove žene Fani 1980. Nastalo je okrog 80 pesmi, ki so »literarčenje« po Gregorčičevem vzoru, a v pravilni slovenščini; ker so večinoma datirane, so pravi dnevnik njegovega življenja v visoki starosti. S poezijo se je boril proti osamljenosti in sklerozi. (Zanj so skrbele slov. usmiljenke, obiskoval ga je bgd. nadškof dr. F. Perko). Pesnil je tudi v prelomnem letu 1991 in se odločno postavil na slov. stran. Založba Mondena v Grosupljem mu je 1993 založila pesn. zbirko Moj grmiček (mišljen je star kaktus, ki se razcvete v decembru in ga spremlja vse življenje). Pesmim je dodal prozo Spomin na S. Gregorčiča in avtobiografijo. Poleg portreta je v knjigi še druga slikovna oprema.

Prim.: NadškAGor.; J. J. Frbežar, Pesnik pri petindevetdesetih, Delo 7. mar. 1993 s sl.; M. Jevnikar, Vl. V., Moj grmiček, M(Trst) 1994, 62–63.

Dolenc

Dolenc, Janez: Vodopivec, Vladimir. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952590/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (2. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine