Vuk, Marko

VUK Marko, umetnostni zgodovinar in kulturni delavec, r. 21. nov. 1947 v Mirnu, kjer tudi živi. Oče Marjan, uradnik, mati Natalija Pelikan. Osn. š. je obiskoval v roj. kraju, gimn. v Novi Gor., kjer je maturiral 1966. Na Filozof. fak. v Lj. je študiral umetnostno zgod. in zgod., dipl. je 1973 z nalogo o stavbni zgod. in opremi cerkve in samostana sv. Frančiška v Piranu. Od 1962 redno igra na orgle v domači ž. c., v času študija v Lj. je pel v PAZ Vinko Vodopivec in sodeloval v njem tudi kot korepetitor. Kot študent se je ukvarjal s časnikarstvom in začel sodelovati pri trž. NL. 1973 se je zaposlil v GorMuz, od apr. 1974 do mar. 1975 je bil pri vojakih. 1979 je opravil strok. izpit, 1988 je dobil naziv višji kustos. Aktiven je tudi na družbenem in kult. področju, saj je bil 1988 med ustanovitelji Ekološkega društva Miren, 1989 je bil med pobudniki simpozija o V. Ščeku v Komnu in postavitve spominske plošče v Avberju, 1990 med ustanovitelji Slovenskih krščanskih demokratov na Severnem Primorskem. – Na svojem delovnem mestu skrbi za temeljno dokumentacijo galerijskega fonda GorMuz, pripravlja manjše in tudi večje razst. študijskega značaja primor. umetnikov, ukvarja se z raziskovanjem likovne umetnosti na Primor. v starejšem in polpreteklem obdobju, zlasti konca 19. in prve pol. 20. stol. Sodeloval je pri pripravi ali vodil postavitev naslednjih važnejših razst.: 1975 Rafaela Nemca na gradu Kromberk, 1976 Milana Klemenčiča prav tam, 1978 Toneta Kralja v Kanalu, 1981 Ivana Čarga na gradu Kromberk, 1985 razstave Iz goriške kulturne zakladnice prav tam, 1987 Romane Favier Zorzut v Kanalu, 1988 Milka Bambiča v Tolminu. V zvezi s to dejavnostjo je za razst. katal. napisal vrsto uvodov, študij, bibliografij in sestavil tudi ostalo dokumentacijo o umetnikih. 1990–91 je pripravljal monografijo Milka Bambiča in ob tem delu opravil poglobljeno raziskavo njegovega življenja in dela. S strok. nasveti je sodeloval pri obnovi gradu Dobrovo in skrbel za fotodokumentacijo restavratorskih del. V strok. tisku je objavil naslednje razprave: Srednjeveška cerkev v Prilesju pri Plavah (GorLtk 1974, 41–50), Arhitektura kraške renesanse (GorLtk 1979, št. 6, 289–312), Ivan Čargo, Življenje in delo (Ivan Čargo 1898–1958. Razstava slikarskih del, Nova Gor. 1981, 4–25), Minoritska cerkev in samostan sv. Frančiška v Piranu (delna objava diplomske naloge, GorLtk 1983, št. 10, 129–51), Pojav ekspresionizma na Primorskem (Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920–1930, Lj. 1986, 50–57), Likovni in simbolni pomen svetogorske slike Matere božje (Sveta Gora 1539–1989, Gor. 1990, 73–86). Avtor je dveh samostojnih knjižic: Goriški muzej. Vodnik po zbirkah, Nova Gor. 1977 (2. popravljena izdaja Nova Gor. 1979), Grad Dobrovo v Goriških Brdih (Nova Gor. 1983, ponatis iz GorLtk 1982, št. 9, 123–48). V časnikih in revijah se oglaša s poročili, knjižnimi ocenami in kritikami, zlasti v naslednjih: NL, PDk, PrimN, PrimSreč, VS. Sodeluje tudi pri Enciklopediji Sje in PSBL.

Prim.: Osebni podatki; NL 11. okt. 1979; NRazgl 26. jun. 1981; Komunist 26. jun. 1981; Dnevnik 1. jul. 1981; Teleks 6. avg. 1981; Delo 29. avg. 1981; 23. okt. 1982; Kronika 1983, št. 1, 87–88; PDk 24. avg. 1983; Družina 3. avg. 1986; Dnevnik 14. maja 1988; Delo 18. maja 1988; PDk 1. sept. 1991.

Ured.