Vrčon, Franjo

VRČON Franjo, časnikar in zadružnik, r. 29. sept. 1902 v Dobravljah na Vipavskem, živi v Kopru. Oče Anton, mati Frančiška Hrobat. V. je iz zavedne slov. družine. On in bratje so po prvi svet. vojni ustanovili in sodelovali v prosv. društvu zarja v Dobravljah. Med šolanjem v Lj. je bil član ferialnih in dijaških organizacij. Primorcev, nato pa sodelavec tajnih zborovanj v hribih in gozdovih med it. zasedbo Primorske. V okviru društva Zarja so imeli tudi športni odsek in vadili mladino s slov. povelji. Pri skupinskem korakanju jih je zalotila faš. policija in odpeljala trenerja na zaslišanje v Ajdovščino, nakar so strogo prepovedali táko delavnost društva, »češ da gre za vojaško vzgojo članov«. V. je po opravljeni osn. š. dokončal še tri letnike učiteljišča v Lj. V jeseni 1922, ko bi moral nadaljevati in končati šolanje, pa je bil vpoklican k služenju rednega vojaškega roka v it. vojsko. Slov. naborniki so se služenju v tuji vojski upirali in demonstrirali. Takrat se je s pohodom na Rim začela faš. diktatura v It. Nastale so nove polit. razmere in z njimi potreba po novih življenjskih preusmeritvah. - Po odsluženju vojaščine se je V. odločil, da bo opustil učiteljski študij, ker bi moral kot slov. učitelj v It., kamor so začeli postopoma premeščati vse slov. učitelje, ali se izseliti. Odločil se je, da ostane med svojim ljudstvom. Tako se je zaposlil v zadružništvu. Najprej pri domači hranilnici in pri kmetijski in vinarski zadrugi v Dobravljah. Kasneje pa je razširil svoje sodelovanje z drugimi vipavskimi zadružnimi organizacijami, to je pri hranilnicah v Sv. Križu, Kamnjah, Vel. Žabljah, Šmarjah, Rihemberku in Brjah, na konsumni zadrugi v Rihemberku in Batujah. Med faš. vladanjem so morale nekatere zadruge v likvidacijo, druge – bolj zdrave – pa so edine nudile zatočišče Slov. pred popolnim gosp. propadom in poitalijančevanjem. V. je bil poverjenik Goriške matice. Delil je po vaseh slov. knjige. Fašisti so večkrat zaplenili te knjige, tudi na poštah, zato jih je V. osebno prinašal iz Gor. Ob zaprtju slov. šol je delil po vaseh Prve korake. Pred prepovedjo delovanja slov. prosv. društev pa je poskrbel, da so knjige društvene knjižnice pravočasno razdelili štirim članom, ki so naprej izposojali, seveda tajno, knjige bralcem. Nato je V. po ukinitvi slov. šol sodeloval v ilegalni org. TIGR z Z. Jelinčičem in Alb. Rejcem pri širjenju slov. liter. in miselnosti, pa tudi kot povezovalni člen med Gor. in Postojno preko sodelavcev v Vrtojbi, Črničah, Ajdovščini in Vipavi. Po Rejčevem odhodu v Jslo 1929 je sodelovanje nadaljeval z Avg. Sfiligojem. Takrat, pa tudi že prej, so organizirali širša zborovanja v Trnovskem gozdu, katerih se je udeleževalo tudi do 60 Prim. s Krasa in Vipavske doline. V. je bil po vstopu It. v drugo svet. vojno še dvakrat mobiliziran. Prvič 1939, ko je Hitler vdrl na Poljsko, drugič 1943. Zadnjič je bil nasilno odpeljan v tako imenovane delavske bataljone v Savono. Od tam so ga pod vojaškim spremstvom odpeljali na karabinjersko tenenco v Ajdovščini, kjer so ga kakih deset dni zasliševali in končno obtožili sodelovanja z OF in prijavili Posebnemu sodišču za zaščito države, nakar so ga predali karabinjerski spremljavi, ki ga je odpeljala nazaj v Savono. Sept. 1943 so Nemci zasedli vojašnico v Savoni. V. je zbežal iz vojašnice in se umaknil pred preganjanjem v gore k NOV. Po osvoboditvi Trsta v maju 1945 se je zaposlil pri slov. radiu Trst A in tam ostal do upokojitve 1967. V Trstu je izven radia sodeloval pri listu Gospodarstvo, v prosveti in v pripravah za ustanovitev slov. denarnega zavoda.

Prim.: Osebni podatki.

Rut