Vrabec, Adalbert

VRABEC Adalbert, polit. organizator, r. 23. sept. 1890 v Komnu, u. po 6. okt. 1943 v nem. taborišču Flossenburg. Oče Anton, manjši kmet, mati Jožefa Kukanja. Dovršil je 8 razr. osn. š. in obrtno š. in se posvetil mizarstvu. Med prvo svet. vojno je delal v Trstu pri podjetju Frandolič (ul. Istituto), 1917 so ga mobilizirali v delovno enoto in je opravljal mizarska dela v barakah, kjer so stanovali vojni begunci (tudi družina Vrabec), in v bolnišnici v vasi Steinklam v Avstr. Po vojni so po vaseh in mestih ustanavljali delavske zadruge, v Komnu Cooperativa operaia – falegnami, muratori, katere naloga je bila obnovitev v vojni porušenih kraških vasi. V. je bil med vodilnimi delavci v uprav. odb. in šef mizarskega obrata. – Že pred vojno je bil član Socialistične stranke, po ustanovitvi 3. internacionale 1919 pa je z drugimi organiziral frakcijo komunistov v Social. stranki. Po kongresu v Livornu 1921 je ustanovil celico KPI v Komnu, postal njen sekretar in sekretar KPI za komenski Kras. V letih 1924–26 je bil zaupnik CK KPI za JK. Bil je zelo aktiven in polic. ga je začela kmalu preganjati. 1922 so ga aretirali, ker so našli v zadrugi slike ruskih komun. voditeljev. Večkrat so ga za nekaj dni zaprli, ga pretepali in mu preiskovali hišo. 1922 je organiziral v Komnu proslavo 1. maja, na kateri je govoril I. Regent. Na občinskih volitvah 1924 v Komnu je bil V. izvoljen za podžupana. Zaradi vse večjega faš. preganjanja je V. apr. 1928 zbežal v Jslo, zato so ga obsodili na več kot 10 let zapora. Živel je v Lj., Kamniku in Domžalah in povsod širil komun. ideje, zato ga je preganjala tudi jsl. policija. 1930 je odšel v Pariz in se povezal z I. Regentom, Al. Beblerjem, A. Ukmarjem in drugimi. Sprva je delal, ko pa je nastopila gosp. kriza, so začeli Francozi tuje delavce izganjati. Tudi V. so večkrat izgnali, a se je vedno vrnil v Pariz in našel zavetje pri tovariših. 1932 bi bil moral V. oditi z Regentom in Ukmarjem v SZ, a je prišel prepozno na dogovorjeno mesto. Ker je istega leta razglasila It. amnestijo ob 10-letnici prihoda faš. na oblast, se je V. vrnil domov. V Komen je prišel šele v začetku 1933, ker so ga it. oblasti pri prehodu meje v Domodossoli zaprle. Nadaljeval je z mizarskim in polit. delom, čeprav je bil pod polic. nadzorstvom in brez dovoljenja ni smel zapustiti vasi. Pri ilegalnem delu sta mu pomagala sinova Viktor in Vlado. Ob faš. praznikih ali prihodih faš. veljakov so ga za nekaj dni zaprli, dec. 1940 ali jan. 1941 pa so ga aretirali, internirali v Pisticci, prepeljali na otok Ustico, od tod v Renicci (prov. Arezzo) v koncentracijsko taborišče. 14. sept. 1943 je z drugimi pobegnil iz taborišča, vendar so ga naslednji dan ujeli Nemci in odpeljali v Renicci, 22. sept. v Nürnberg, 6. okt. 1943 pa v taborišče Flossenburg, kjer je kmalu umrl zaradi telesne izčrpanosti. - Njegovo ileg. ime je bilo Eden. – Družbenopolit. organizacije iz sežanske občine in Komna so mu 1987 odkrile na Zadružnem domu spominsko ploščo.

Prim.: Izčrpno poročilo sta sestavila Vlasta Beltram in Vid Vremec po spominih Adalbertovih sinov Viktorja in Vlada, hčere Zore idr.; Vid Vremec, Pinko Tomažič in drugi trž. proces 1941, Koper-Trst 1988, 38–39 (V-evo poročilo CK KPI o komun. članih – 1777 članov v 85 sekcijah v F-JK) in pass.; Al. Bebler, Čez drn in strn, Koper-Trst 1981, 32.

Ured.