Terčon, Josip (1899–1973)

TERČON Josip, trgovec in javni delavec, r. 11. febr. 1899 v Nabrežini pri Trstu, u. 10. okt. 1973 tam. Oče Andrej, trgovec, mati Rozalija Tance, gospodinja. Po osn. š. v roj. kraju je obiskoval gimn. v Gor., toda izbruh vojne z It. mu je onemogočil dokončanje študija. 1916 so morali Nabrežinci v begunstvo in z njimi tudi T-ova družina. Ko je 1917 dopolnil 18 let, je bil vpoklican k vojakom in poslan na soško fronto. Po vojni je pomagal v domači trgovini, ki jo je po očetovi smrti še bolj razvil. 1924 se je poročil z domačinko Ljudmilo Milič in v zakonu so se jima rodile tri hčerke. - T. je že mlad delal v krajevni prosveti, pred prvo svet. vojno v slov. Katol. izobraževalnem društvu in pri tamburaškem zboru, po vojni pa vse do nasilne razpustitve slov. društev v dramskem odseku Javne ljudske knjižnice v Nabrežini. Narodno zavednega so faš. oblasti večkrat priprle, pred napadom na Jslo 1941 so ga odpeljali v posebne bataljone, od koder so ga po dveh mesecih skupaj z drugimi starejšimi vpoklicanci odpustili domov. Med drugo svet. vojno je bil član terenskega odb. osvob. gibanja. 1943 je pomagal pri ustanovitvi slov. osn. š., ki jo je kot upravnik nato vodil vse do konca vojne. Febr. 1944 so Nemci T. s skupino domačinov aretirali in jih poslali na delo v Avstrijo. Spet je imel srečo, da se je vrnil domov še pred koncem vojne, in takoj obnovil sodelovanje v terenskem odb. Na prvem javnem zboru volilcev po osvoboditvi je bil izvoljen za preds. nabrežinskega narodno-osvob. odb. - Demokratično in svobodoljubno usmerjen je bil T. 1947 med ustanovitelji Slov. demokratske zveze (SDZ) za STO in vsa leta njenega delovanja član njenega ožjega vodstva. V imenu SDZ je kandidiral na vseh povojnih volitvah na listah, v katerih je ta organizacija sodelovala, nato pa na listah Slovenske skupnosti (SSk), zadnjič na dežel. volitvah 1973. Leta 1948 je ZVU imenovala T. za občin. odb., 1949 je bil nato redno izvoljen v občin. svet, kar se je ponovilo na vseh kasnejših volitvah, razen v eni mandatni dobi. V letih 1952–56 je bil prvi povojni izvoljeni slov. župan občine Devin-Nabrežina. Ker takrat ni hotel podpisati gradbenega dovoljenja za naselje istrskih beguncev v Sesljanu, ga je prefekt, oz. vladni komisar začasno odstavil, da je tako sploh lahko prišlo do dovoljenja, ki je omogočilo bistveno spremembo narodnostne sestave prebivalstva občine. - T. se je zavedal, da narodno uveljavljanje potrebuje tudi gosp. osnovo. Uspešno je delal v odboru Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Po smrti Antona Radoviča je 1959 postal preds. uprav. odb. tega zavoda, kar je ostal vse do občnega zbora 1973, ko je iz zdravstvenih razlogov odstopil. V znak priznanja za opravljeno delo so ga člani soglasno izvolili za častnega preds. T. je bil tudi med pobudniki za ustanovitev zadruge Prosvetni dom v Nabrežini in v letih 1949–58 je bil njen podpreds. in blagajnik. - Uprava občine Devin-Nabrežina je podelila T. zlato kolajno za njegove zasluge v dvajsetletnem javnem delovanju.

Prim.: Žup. arh. Nabrežina; J. Terčon 70-letnik, Gosp 21. febr. 1969; J. Terčon iz Nabrežine je praznoval 70-letnico, PDk 16. febr. 1969; Umrl je J. Terčon, bivši nabrežinski župan, PDk 11. okt. 1973; St. Kosmina, Ob smrti J. Terčona, Gosp 12. okt. 1973; J. Terčonu v spomin, KatG 18. okt. 1973; M. Waltritsch, Posojilnice na nabrežinskem Krasu, Gor. 1989,

B. S.