Šavli, Jožko (1943–2011)

ŠAVLI Jožko (Jožef), profesor, publicist in raziskovalec slov. etnologije, r. 22. mar. 1943 v Tolminu, živi v Gor. Oče Ivan, delavec-kmet, mati Jožefa Jermal, gospodinja. Osn. š. in nižja gimn. v Tolminu; ekon. sred. š. v Ajdovščini, Ekon. fak. v Lj., kjer je diplomiral 1967 pri prof. Janezu Planini z diplomskim delom Sedanje stanje in možnosti za razvoj turizma na Bovškem, doktoriral iz socialnih in gosp. ved z disertacijo o gosp. stanju v okraju Horn (Spod. Avstrija) pri prof. Erhartu Winklerju na Dunaju 1975. Poučeval je na Ekon. sred. š. v Kopru 1969, nato je bil pri podjetju Globtour v Lj. 1970. Od 1978 je prof. na Drž. strok. z. »Ivan Cankar« v Gor., od 1985 pa na Drž. tehn. z. »Žiga Zois« v Gor. - Na Dunaju se je ob rednem študiju začel zanimati za kulturno-zgod. in polit. izročilo Slovencev. Objavil je dve študiji iz skoraj povsem neobdelanega slov. grboslovja: Karantanski klobuk, najpristnejši slovenski simbol in Črni panter, najstarejši karantanski grb v Glasu Korotana, št. 7, Dunaj 1981. Vrednost te študije je bila ugodno ocenjena v slov. listih v zamejstvu in zdomstvu ter v reviji Archivum Heraldicum 1982, 34 v Švici. Nadaljeval je raziskave na področju narodne simbolike in objavil študijo Lipa - drevo življenja (Glas Korotana, št. 8, Dunaj 1982) in odkril, da je bila lipa na vasi razširjena povsod, kjer se pojavlja ime Vendi, Veneti in slov. imena, dasi naselitev Slovanov na začetku sred. veka sploh ni segla na Tirolsko, vzh. Švico, sred. in juž. Nemčijo. Zato je objavil novo študijo Veneti, naši davni predniki (Glas Korotana, št. 10, Dunaj 1985), v kateri Š. predstavlja nove zaključke o naselitvi Slovencev, ki da so potomci praslovanskih Venetov, ko so po 1200 pred Kr., izhajajoči iz lužiške kulture, naselili ozemlje med Baltikom in Jadranom. Proti temu so ostro nastopili slov. zgodovinarji (polemika v Književnih listih od 6. jun. do 17. okt. 1985), z odmevi v beograjskih listih (Nin, Borba, Politika) in tujih (Frankfurter Allgemeine, Die Welt, La Stampa, La Repubblica). V polemiko je vstopil tudi pesnik in slavist Matej Bor, ki je objavil študijo o razrešitvi venetskih napisov iz kulture Este (5. stol. pred Kr.), kar je še bolj razburkalo duhove. Š. in Bor sta svoja odkritja predstavila ob veliki udeležbi na večeru v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (12. nov. 1985); Š. pa še na povabilo Delavske univerze v Novi Gor. (3. dec. 1985). Za 20-letnico doma Korotan sta na Dunaju Š. in Bor prejela iz Sklada za raziskovanje slov. predzgodovine (ustanovil Ivan Tomažič) za svoje delo prvo nagrado. Š. in Bor sta pripravila skupno nemško izdajo o Venetih: Unsere Vorfahren die Veneter, Dunaj 1988. Predelana izdaja s prispevkom Iv. Tomažiča v slov. Veneti - naši davni predniki je izšla v Lj. 1989; predstavitev je bila 15. jun. 1989 v hotelu Union. Š. je objavil tudi študije Knežnji kamen in njegova simbolika (Glas Korotana, št. 11, Dunaj 1986), v kateri je nakazal svetopisemsko simboliko posameznih delov ustoličevalnega obreda, in Vojvodski stol, spomenik slovenske državnosti (Glas Korotana, št, 12, Dunaj 1987); zatem še Nagelj - slovenska roža (2000, revija, št. 37/38/39, Lj. 1987) in Zlatorog, slovenski simbol (2000, revija, št. 42/43, Lj. 1988). Daljša študija Karantanija - institutio Sclavenica o slov. državnosti in pravu je še v tipkopisu. - Š. je sodeloval (1988) pri zamisli o izdelavi značilne slov. steklenice in kozarca; pri znaku Rajska ptica tovarne Elan (Begunje) in znaku Valovnica tovarne Rotomatika (Idrija). Objavljal je v dunajski reviji Panonia: Slowenisches Geistesleben in Triest (1974/4); Ein Modell der Zusammenarbeit (1974/2); Der Hafen von Koper (1975/1–2); Die 30. Spielzeit in Triest (1975/3–4); članki v uglednem dunajskem tedniku Die Furche (1973–78) pod psevd. Mario Čok; sodeloval je pri gor. Iniziativa Isontina s člankom Gorizia porta orientale (maj-sept. 1975); VoceI (1978/79); v M(Trst) (1976–81); v Zalivu (1974, 1975, 1978, 1979 s člankom Bias); v celovškem listu Naš tednik (1972–77), v KatG (197240), NL (od 1972), Gosp (1980–82), Ameriški domovini (1975–77). Daljše razprave je objavljal v Koledarjih GMD in celovške MD, kjer je s študijskim člankom Hišna znamenja (1989) opozoril na obstoj le-teh tudi pri Slovencih; v Slov. koledarju (1986) z zgod. spisom Denar na Slovenskem.

Prim.: Vprašalna pola; osebni podatki; dunajski Glas Korotana; Družina 16. maja 1982; Izreden odmev na Glas Korotana, NL 2. Sept. 1982; T. Debeljak, Razprave o slov. grbih, SvSl 17. jun. 1982; Glas SKA sept. 1982; Europa Ethnica, Dunaj, 3/82; The South Slav Journal, London 1982; T. B. v Glas SKA jun. in sept. 1983; Rodna gruda, 1983/7; T. Debeljak, O slovenski lipi, SvSl 4. avg. 1983; Nova številka Glasa Korotana, J. M., KatG 28, jul. 1983; Smer v Slov. državo, Bs. As. febr. 1984; M(Trst) 1985/4, 5–6; NL 6. jun. 1985; A. Pleterski, Veneti - naši davni predniki?, NRazgl 9, avg. 1985; istotam 11. nov. 1985; Novo poglavje v zgod. Slovencev, NL 16. maja 1985; Književni listi, Delo 17. okt. 1985; F. Barbieri, La repubblica delle tempeste, La Stampa, Torino 2. nov. 1985; D. Čotar, Ob napadih na raziskovalce slov. preteklosti, NL 30. maja 1985; T. Arko, Komentar o komentarjih, Am. Domovi na 22. okt. 1985; V. Zagorac, Prije Veneti nego Slovenci, Borba, Bgd 27. sept. 1985; S. Pučko, Slovenci nisu Slaveni?, Danas, Zgb 17. in 24. sept, 1985; Teleks 26. sept. 1985; Paleoveneti alla ribalta, VoceI 21. sept. 1985; L. Detela, Naš tednik, Celovec 19. sept. 1985 in odgovor 10. okt. 1985; M. Vučelić, Jugoslavija bez Slavena?, Nin 29. sept. 1985; V. Kos, Pismo iz Tokia, Glas SKA febr. 1986 - T. Arko, Novi pogledi na ranu slovensku povijest, Danica 14. stud., Chicago 1986; J. Š. Our Roats, The Veneti and Slovenes, Svobodni razgovori, jun. 1987, Sydney (Avstralija); The Veneti - Where our ancestors came from?, Vestnik, št. 2, Melbourne 1987; E. Bauer, Die Stimme Kärntens, Kroatische Berichte, Mainz 3, 1986; T. Muren, Vojvodski stol, revija 2000, Lj. 1987; L. Detela, Spomenik slov. državnosti, Večer 18. nov. 1987; Bogdan Pogačnik, Predstavitev na Dunaju, Književni listi, Delo 9, jun. 1988; Lev Detela, Slovensko-venetski kult. večer v dunajski palaiči Pálffy, NL 7. jul. 1988; Jan. Peršič, Kot priprava na odločilno srednjeveško bitko - zmagovalec, Delo, Književni listi 23. jun. 1988; Matej Bor, Odkod ime Slovani in Veneti, Delo, Književni listi 14. jul. 1988; Šavlijeva in Borova študija v nemščini, Večer 1. jul. 1988; Vitko Kogoj, Slovenci - potomci Venetov, PrimN 2. avg. 1988; B. Pogačnik, Osti Jarej - Stay Young, Slovenija II, 14, Lj. 1988; Otto Penz, Ratsel über Veneter gelost?, Volksstimme 25./26. nov. 1988, Dunaj; Milomir Marić, Nezavisna država Karantanija, Duga 388, Bgd 1989; E. Bauer, über die Abstammung der Slowenen, Kroatische Berichte, Mainz 1/1989; Sandi Sitar, Slovenci - priseljenci ali staroselci?, Lj. Dnevnik 20. jun, 1989; Jan. Cundrič, »Stvari sem hotel do živega«, Večer 24. jun. 1989; R., I veneti antichi nostri antenati, VoceI 8. jul. 1989; Lad. Lesar, Venetske korenine slov. drevesa?, Ned. Dnevnik 2. jul. 1989.

MJ