Primorski slovenski biografski leksikon

SLUGA Franc - Bor, kmet, tigrovec, borec NOVJ, r. 19. jan. 1909 v Žejah pri Prestranku, u. 17. jul. 1982. Oče Franc, mati Ivana Milharčič, kmetje, p. d. Klenjanovi. Osn. š. v Prestranku. S. je bil organiziran 1928 v TIGR po zaslugi T. Černača iz Prestranka, ki je febr. 1928 po napadu na faš. postojanko v Selcah pobegnil v Jslo in poslej prinašal antifaš. tisk iz Jsle na Prim. S. ter Jak. Semec in I. Vadnal so delali v zelo aktivni celici v Žejah in razpolagali z znatno količino ileg. tiska, ki so ga oborožene trojke iz Jsle nosile J. Semcu in v Čadežev mlin, last Fr. Tomšiča, ki je liter. skrival, jo oddajal tigrovcem, poskrbel za trojke, v katerih so sodelovali D. Zelen, T. Černač, Jos. Kukec, Just Godnič iz Komna, Fr. Fortunat iz Volč pri Tolm., St. Kamenšček iz Ročinja, Fer. Kravanja iz Čezsoče, občasno z njimi T. Dekleva iz Petelinj, J. Dolenc iz Čermelic, L. Ogrizek iz Hruševja in še mnogi drugi. S. je ileg. tisk, ki ga je dobival pri Semcu in v Čadeževem mlinu, delil sodelavcem v okolici in ga nosil v Podnanos Fr. Premrlu, očetu Vojka Premrla, v Ilir. Bistrico Viku Bobku, v Vipavo Mirku Princesu, v Volče pri Košani Fr. Žetku, v Hruševje Jak. Sajevcu, v Šmihel Ant. Premrlu, v Bitnje Jos. Grahorju, v Staro Sušdco Fr. Zafredu, v Zavrhek (Vrem. dol.) Jan. Vatovcu, v Petelinje Iv. Deklevi, v Matenjo vas P. Milharčiču, v Slovensko vas Venclju Smrdelu itd. S., Vadnal, Semec in Jak. Dolenc so poleti 1934 v skupini okrog 30 tigrovcev dvakrat nosili iz Cerkniške doline čez mejo na Javornikih orožje in strelivo, ki so ga trije tigrovci iz Žej vsako leto premazali in hranili v skritih bunkerjih na Travnici, v Malem Zalomu, Mali Dolini, Malih Vršičih pod Kožljakom. Po dogovoru med vodji TIGR-a in Pinkom Tomažičem so ga iz bunkerja na Travnici oddali okrog sto kg za tržaško sekcijo KPI in ga skrili v neopazni jami v Vremski dolini Jan. Vatovec, Al. škerlj, L. Požrlj, I. Gašperšič, vsi iz Vrem. dol. S. je bil aretiran 17. jul. 1940. Vodili so ga z I. Vadnalom, ki so vsega okrvavljenega pripeljali iz Trsta, v Slavino, Postojno, Sežano, kjer so ju pokrili s plahto med popravilom vozila, in v Trst. Zaprt je bil v temnem podzemlju, kjer je bilo polno umazanije, smradu in podgan. Faš. polic. ga je surovo pretepala in mučila. Neke noči je slišal kričanje policistov, da je mrtvec v celici. Zdi se, da je umrl Sl. Škamperle. S. je bil na II. trž. procesu 14. dec. 1941 obsojen na 30 let težke ječe. Kazen je prestajal v kaznilnici Civitavecchia in po bombardiranju tega mesta v Castelfranco v Emiliji. Po kapitulaciji faš. It. se je vrnil 5. dec. 1943 domov v Žeje, sam, brez tovarišev žejske celice: I. Vadnal ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah, Jak. Semec umrl za posledicami mučenja 29. apr. 1943 na otoku Pianosa. S. se je pridružil OF, bil tajn. NOO Žeje, nato tajn. rajon. odb. okolice Postojna. Sodeloval je kot član komiteja KPS Podnanos ter bil poslanec zasedanja SNOS v Črnomlju, nazadnje borec 29. hercegov. divizije. Po vojni je bil aktiven v družbenopolit. organizacijah, preds. NOO Prestranek, tajn. ZK, odb. občinske skupščine, preds. ZZB NOV. Prejel je več odlikovanj in priznanj.

Prim.: Osebni podatki; Aula IV; And. Pagon-Ogarev, Ob 30-letnici trž. procesa - Fr. Sluga član trojke I. Vadnala iz Žej, PDk 15. jan. 1972; Br. Dobranič, Fr. Sluga, PrimN 22. jul. 1982; Vera Brgoč, Fr. Sluga-Bor, heroj boja in dela, TV-15 10. febr. 1983; T. Rutar, Krivične trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 1983, 2, 71–103.

Rut.

Rutar, Tone: Sluga, Franc (1909–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946180/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine