Primorski slovenski biografski leksikon

SEMEC Jakob, tigrovec, r. 19. jul. 1904 v Žejah pri Prestranku, u. 29. apr. 1943 v kaznilnici na otoku Pianosa. Oče Franc, mati Katarina Černač, kmetje. Določen je bil za naslednika na očetovem posestvu, ker je starejši brat padel v prvi svet. vojni pri Sv. Martinu blizu Gor., drugi se je 1923 po mesecu dni zapora v Trstu izselil v ZDA. S. kot član zavedne slov. družine ni mogel prenašati faš. nasilja nad prim. Slov., zato se je vneto boril za pravice in obstoj narodne manjšine pod It. 1928 se je vključil v ileg. organ. TIGR in z njim sta bila v bojeviti tajni celici v Žejah I. Vadnal, ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah, in F. Sluga, obsojen na istem procesu na 30 let težke ječe. S. je s svojci imel hišo ob robu naselja Žeje, zato so po prihodu čez mejo iz Jsle v trojkah oboroženi pri njem puščali liter. in pri njem prenočevali D. Zelen, T. Černač, J. Kukec, F. Fortunat, Just Godnič, Fer. Kravanja in še več drugih, ki so bili z njimi v trojki. Vse je S. s svojima sestrama tudi nahranil. Taka zanesljiva javka je bil tudi Čadežev mlin blizu Žej, last F. Tomšiča, ki je liter. dobro skrival. Trije člani žejevske tajne celice so liter. iz obeh javk raznašali po vaseh Pivke tja do Il. Bistrice in Hruševja, pa do Sežane in Vipave. Tudi nekateri drugi so hodili po liter. v Žeje in v Čadežev mlin. S. in njegova sodelavca tajne celice so prinašali tudi iz Jsle čez drž. mejo liter. in orožje na svoje področje. Poleti 1934 so v skupini okrog 30 tigrovcev prinesli iz Jsle večje količine orožja in streliva, ki so ga trije žejski tigrovci skrivali in shranjevali v dobro pripravljenih bunkerjih pod hribom Kožljak, in sicer na krajih Mali Vršiči, Travnica, Mala Dolina, Mali Zalom. S., Vadnal in Sluga so orožje in strelivo redno vsako leto očistili in premazali, da se je ohranilo. Po dogovoru Pinka Tomažiča z vodstvom TIGR-a, Zelenom in drugimi so kakih sto kg orožja izročili za tržaško sekcijo KPI, to je, kolikor so ga mogli iz Žej nesti v Vremsko dolino I. Gašperšič, I. Vatovec, Lud. Požrlj in Al. Škerlj. Po izdajstvu provokatorja Negrija je faš. policija izvedla mnogo aretacij komunistov, nato tigrovcev in odkrila skrivališča orožja. S. je bil aretiran 16. jul. 1940. V Trstu je bil zaprt v temnem podzemlju in so ga strahotno mučili. Na drugem trž. procesu je bil obsojen na 30 let težke ječe. Iz kaznilnice Civitavecchia so ga po 10 mes. težko bolnega premestili na otok Pianosa, kjer je umrl na rokah Janku Manfredu, ki je bil z njim v isti celici zaprt.

Prim.: Semec Marica, por. Malnarič, Ob 30-letnici trž. procesa, PDk 12. in 13. jan. 1972; T. Rutar, V spomin mučeniku Jak. Semecu, PDk 3. avg. 1984; Isti, Jak. Semec iz Žej, PrimN 14. avg. 1984.

Rut.

Rutar, Tone: Semec, Jakob (1904–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945500/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine