Seljak, Tomaž ml. (1878–1964)

SELJAK Tomaž ml., slikar in podobar, r. 22. nov. 1878 na Kneži, u. 4. febr. 1964 v Klavžah. Oče Tomaž, podobar (gl. čl.), mati Marija Mavri. Slik. obrti se je učil pri bratu Francu, dve leti in pol je služil voj. rok, po bratovi smrti je sam prevzel delavnico na Kneži. Izpopolnjeval se je pri slikarjih Clementeju Delneriju, Groharju in rezbarju Matevžu Koklju iz Cerknega. Postal je samostojen mojster ter se 1905 preselil s Kneže v Klavže in si tam ustvaril nov dom z delavnico. 1914 je bil mobiliziran, od 1915–19 v it. ujetništvu in se tudi tam ukvarjal s slikarstvom. V tem času je izdelal v tehniki o. na pl. več cerkv. slik, portretov in krajin. Pohvalne ocene o njegovem delu so objavili tudi it. časopisi. Zaradi naporov je oslepel na eno oko, a je po vrnitvi domov kljub temu nadaljeval s slikarstvom; v tej stroki je izučil tudi sinova Lucijana in Ivana. 1948 je oslepel še na drugo oko, zato je umetniško dejavnost popolnoma opustil. - Do 1914 je po podatkih Ludvika Zorzuta izvršil naslednja cerkv. dela: Osek, Devin, Štoblank, Breginj, Levpa, Avče, Borjana, Ponikve, Srpenica, Lokve, Ljubinj, Volče, Grahovo, Obloke, Podbrdo, Jagršče itd. Po prvi svet. vojni je delal v Batujah, Skriljah, v p. c. sv. Lucije v Vitovljah, Šempasu, Kobaridu, Otaležu (v p. c. v Jaznah in Lazcu), na Breznici pri Žireh, Zavratcu, na Medvedjem Brdu, v Spodnji Idriji, Gorenji Trebuši, Podmelcu, na Kneži, v Lojah. S. je sledove svojega dela zapustil v kapelah, c. ali na oltarjih, tako z izvirnimi stvaritvami kot tudi z obnovitvenimi posegi. Izšel je iz tradicije podobarjev, značilne zlasti za okolico Idrije in Cerknega, a se je dvignil nad povprečje in ustvaril tudi umetnine skoraj že akad. značaja.

Prim.:Matične knjige ž. u. v Podmelcu; Soča 14. febr. 1953.

M. V.