Radovich, Natalino (1927–1996)

RADOVICH Natalino (RADOVIČ Božo), slavist, r. 3. dec. 1927 v Nabrežini pri Trstu, živi v Padovi. Oče Anton, uradnik, mati Amalija Furlan, gospodinja. Osn. š. v Nabrežini in Trstu, klas. gimn., nato učiteljišče kot privatist v Sondriu 1946. Diplomiral iz slavistike na Istituto Universitario Orientale v Neaplju 1956 in iz čiste filoz. na U v Lj. 1962. V slovan. jezikoslovju se je izpopolnjeval v Pragi, Varšavi, Moskvi in Sofiji, v glagolski in cirilski paleografiji na JAZU v Zgbu 1959, v hebrejskem jeziku in kulturi v Izraelu na International Hebrew Study Center - Natania 1965. Izpit za poučevanje na univ. iz slovan. filologije (libera docenza) je napravil 1965. Od 1953–63 je poučeval na slov. sred. šolah v Trstu (Dolina, Prosek, Katinara, Rojan, Sv. Ivan) slov., zgod., zemlj., it. in nem. Nato je poučeval na Istit. Univ. Orient. v Neaplju: slov. jezik in književnost (1964–70), srbohrv. jezik in knjiž. (1966–68) in cerkvenoslovan. knjiž. (1968–70); na U v Benetkah: slovan. filol. (1970–72); v Padovi: slovan. filol. od 1970 do danes, vmes tudi rus. jezik in knjiž. (1972–74) in slov. jezik in knjiž. (od 1975 dalje). Od 1972–75 je bil izredni prof., od 1975 dalje pa je redni prof. za slovan. filol. Od 1972 dalje je ravn. Scuola di perfezionamento in Filologia slava, prav tako je bil ravn. Istituto di filologia slava. - R. je moral svoje študente slaviste v Neaplju oskrbeti z modernimi učnimi pripomočki, zato je že prvo leto izdal Testi del Vangelo in slavo ecclesiastico antico (Napoli 1964). To so odlomki iz Vajsove izdaje Evangelija sv. Marka, iz Jagićeve izdaje Marijanskega kodeksa, iz Kurzove izdaje Assemanijevega kodeksa in iz Ščepkinove izdaje Savine knjige. Istega leta je izdal za vaje Crestomazia slavo-ecclesiastica, 1965 pa obširno in moderno napisano starocerkvenoslovan. slovnico Slavo ecclesiastico antico. Grammatica e bibliografia. 1967 je izdal kopijo L'apocalisse croata glagolitica del 1563. Parte I. Testo. Sledili so: Le pericopi glagolitiche della »Vita Constantini« e la tradizione manoscritta cirillica (Napoli 1968); Profilo di linguistica slava, I-III (Ediz. Cymbra, Napoli 1969). Obsega primerjalno slovnico slovan. jezikov, slovan. lingvistični atlas raznih fonoloških in morfoloških problemov in fotokopije svetopisemskih odlomkov iz 42 slovan. izdaj. Istega leta je pri isti zal. izšel Un frammento slavo del »Protovangelo di Giacomo«. To je kritična izdaja ljubljanskega fragmenta Protoevangelija sv. Jakoba (Cod. glag. Lub. C. 163 a/2 II): tekst v fotokopiji, transliteracija, grški tekst in moderna transkripcija, dodane so kritične opombe in sklep o raziskavi. Glossario morfematico dello slavo ecclesiastico antico (Napoli 1971). Il testo russo antico della »Guerra giudaica« (v Flavio Giuseppe, La guerra giudaica) (Fondazione L. Valla - Mondadori 1974). Analisi insiemistica del lessico slavo-ecclesiastico antico (Padova 1974). Glossario greco-slavo ecclesiastico antico dei Vangeli, I (Padova 1980). Grammatica dello slavo ecclesiastico antico (Padova 1982). Pericopi dei Vangeli in slavo ecclesiastio antico, I-III (Padova 1981–83). Važnejše razprave: I sistemi grafici sloveni del Cinquecento (Annali dell’Istit. Univ. Orient., Napoli 1964 in separatni odtis); Teorija dell'informazione e filologia slava (Studi in onore di A. Gronia, Padova 1967); L'articolazione linguistica del mondo slavo (Il mondo slavo, Padova 1970); La simbologia di un »Physiologus« russo del sec. XV (Ricerche slavistiche, Roma XVII-XIX, 1970–72); O Vukovem prevodu Novog zavjeta (Naučni sastanak slavista u Vukove dane - 1973); La codificazione del »Canon Missae« in quattro manoscritti glagolitici (Euroasiatica, Napoli 1974). - R-eve knjige so v glavnem namenjene študentom univ., kjer je učil. Z njimi jim je dal vse, kar potrebujejo za študij in osebno izbiro. Z njimi pa se je uvrstil med najuglednejše slaviste v It.

Prim.: Osebni podatki; R. Kolarič, Sedem let znanst. dela prof. B. Radoviča, Zaliv 1970, št. 26–27, 307–08; Annuario dell'Università di Padova per l'anno accad. 1970/71 in naslednja, pass.; knjige so bile ocenjene v revijah: Poradnik jezykowy, Pamietnik Slowiansiki, Biblische Zeitsehrift, Slovo (časopis Staroslav. zavoda u Zagrebu), Henoch (Studi storicofilol. sull'ebraismo).

Jem.