Primorski slovenski biografski leksikon

PACOR Mario, časnikar in zgodovinar, r. 12. mar. 1915 v Trstu, u. 1. maja 1984 v Bergamu. Oče Giovanni, delavec, mati Marija Ferfoglia, gospodinja. Osn. š. in klas. licej je obiskoval v Trstu, maturiral 1933. Bil je član raznih faš. organizacij, vendar je zaradi druženja s tržaškimi delavci in tudi slov. komunisti politično do 1940 prešel na levico. Sprva ni imel stalne zaposlitve, občasno je pisal za Popolo di Trieste, poučeval na sred. š. 1939 je bil sprejet v službo v Lloyd Triestino. Ob tem je študiral pravo na U. v Padovi ter doktoriral 1939. Po izbruhu vojne je bil vpoklican v vojsko, služil je pri artileriji v Klani, nato v Trstu na poveljstvu tržaške cone. 1942 je bil že član komun. odporniškega gibanja. 7. apr. 1943 so ga aretirali pripadniki inšpektorata javne varnosti in odvedli ter zasliševali na svojem sedežu v ul. Bellosguardo. Po kapitulaciji It. je zbežal iz Coronea ter se skrival pred oblastmi do začetka avg. 1944, ko je odšel k partiz.; najprej k Južno-prim. odredu. Pozneje je opravljal funkcijo zveznega častnika med slov. 9. korpusom ter it. garibaldinskimi brigadami. Od okt. 1944 je urejal list Il Nostro Avvenire; nekaj časa tudi še po vojni v Trstu. Tu je bil aktiven v komun. gibanju, vodil je tudi časnik Il Lavoratore, 1948 pa se je kot večina tržaških komunistov opredelil za resolucijo Informbiroja. Za krajši čas je sodeloval kot časnikar z listom Stasera, nato pa vse do 1961 s časopisom Unità, tudi kot ured. v Milanu. Po odhodu iz Trsta je počasi omilil svoja polit. stališča, pričel pa se je intenzivno ukvarjati s polpreteklo zgod., predvsem s t. i. vzhodnim problemom It., JK, odnosom med It. in Jsl. (Sjo) ipd. S tega področja raziskovanja je že 1964 izdal knjigo Confine orientale. Questione nazionale e Resistenza nel Friuli-Venezia Giulia, ki je imela izreden odmev, z njo pa si je tudi pridobil sloves resnega in upoštevanega zgod. za probleme JK. 1967 je postal prvi ravn. Inštituta za zgod. odporniškega gibanja v Novari, vodil ga je deset let, do 1978 pa je bil tudi ured. inštitutove revije Resistenza unita. Napisal je še nekaj odmevnih knjig, predvsem Italia e Balcani dal Risorgimento alla Resistenza (Milano 1968) ter Lotte sociali e guerriglia in pianura (Roma 1972). Organiziral je tudi nekaj znanstvenih posvetovanj.

Prim.: PDk 4. maja 1984; Resistenza unita (Novara), št. 6, jun. 1984; Qualestoria, št. 2, avg. 1984, 128–31; Mario Pacor, Ob dvajsetletnici 8. sept. v It. PZDG 1963, št. 1–2, 95–112; Arhiv Sje, Referat I, fond Glavni odbor KP Julij. krajine, mapa: Mario Pacor.

Mlakar

Mlakar, Boris: Pacor, Mario (1915–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942960/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (1. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine