Primorski slovenski biografski leksikon

PUC Boris, pravnik, r. 15. maja 1907 v Gorici, u. 15. maja 1975 v Lj. Oče Dinko, odvetnik in politik (gl. čl.), mati Olga Draščik iz znane gor. pekovske družine. Osn. š. v Gor. (1914–16), nato v Lj., Dolenjskih Toplicah in spet v Lj., kjer je nato študiral na poljanski gimn. (matura 1927) in po pravni fak. (dipl. 1931, dokt. 1933) nastopil kot koncipient v očetovi pisarni. 1932 se je poročil s pisateljico Miro Kramer (pozneje por. Mihelič), od katere se je 1948 ločil in se 1951 drugič oženil. Član šport. društva Primorje, Zveze kult. društev, na U pa Jugoslovanskega naprednega akademskega društva Jadran, ki je izdajalo glasilo Omladina in mu je bil nekaj časa preds. Ko je Omladina JNS začela pozivati k narodni enotnosti in k združitvi mladih liberalcev različnih skupin, je 11. febr. 1941 sodeloval pri razglasu Na skupno delo. Že kmalu po okupaciji se je povezal z OF in med vojno postal član KPS. V Lj. je opravljal razne ilegalne funkcije, jeseni 1943 pa je preko Notranjske odšel v partizane v Črnomelj. Bil je inštruktor pri sodnem odseku glavnega štaba NOV in POS, tajnik belokranjskega voj. področnega sod., nato na Prim. preds. voj. sod. pri IX. korpusu, član komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev kot poverjenik za Prim., končno pa prvi preds. Višjega narodnega sodišča za Slov. Prim. in Trst. Na Prim. je izvedel organizacijo civilnega in delno voj. part. sodstva (o tem je napisal članek Civilno sodstvo v Slov. Primorju med NOB, Pravnik 1946, 359–62). Odv. A. Sfiligoj (gl. čl.) poroča, da ga je P. ob koncu vojne rešil iz part. zapora. Član PNOO v Trstu, po sotajnikih dr. Bogdanu Breclju (PSBL I, 130–31) in inž. Dragu Benčiču (PSBL I, 58) je bil zadnji tajnik PNOO do razpusta 23. febr. 1947. Ustan. član založništva PDk in v njegovi upravi od 1. sept. 1945 do 4. dec. 1946. Vrnil se je v Lj. in 1947 ustanovil Komite za zunanjo trgovino, ki ga je vodil do 1951, ko je stopil v dipl. službo. Gosp. svetnik veleposlaništva na Nizoz. (poldrugo leto) in v Turčiji, nato v Bgdu in devet mes. v delegaciji za obmejne sporazume v Rimu (1954–55). V Lj. nekaj mesecev svetnik pri Izv. svetu, nato sekretar za blagovni promet LRS do 1961, ko se je vrnil v odv. poklic. Kot specialist za gosp. zadeve je imel bleščeče nastope na arbitražah v Jsli, Švici in ZRN. Ustanovil je Delovno skupnost odv. v Lj., kasneje pa postal preds. Zveze društev pravnikov Sje in član vodstva Odv. zbornice.

Prim.: Podatki sina Matjaža Puca; Slavko Kremenšek, Slovensko študentsko gibanje 1919–41, Lj. 1972, 383; Stanislav Renko, PNOO za Slovensko Primorje in Trst, JKol 1975, 58–68; j.(ože) k.(oren), Umrl je dr. Boris Puc, PDk 17. maja 1975; Rudi Šelih, Dr. Boris Puc, Pravnik 1975, 199–200; Avgust Sfiligoj, Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice, Gor. 1984, 162; Mira Mihelič, Ure mojih dni, Murska Sobota 1985, pass.; Drago Košmrlj, Društva kmetskih fantov in deklet - nosilci naprednega mladinskega kmečkega gibanja, v D. Košmrlj in Janko Liška, Pot kmečkega ljudstva v OF, Lj. 1986, 142.

ij

Jevnikar, Ivo: Puc, Boris (1907–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine