Primorski slovenski biografski leksikon

PREK Stanko, glasbenik, r. 12. mar. 1915 v Solkanu, živi v Lj. Oče Jakob, uradnik, mati Frančiška Marolt. Osn. š. v Kočevju, učiteljišče v Lj. (matura 1937), 1941 je diplomiral iz kitare na glasbeni akademiji v Münchnu, 1944 je diplomiral iz kompozicije na glasb. akad. v Lj. Vrsto let je poučeval na centru za glasb. vzgojo v Lj. Nato je bil prof. PA v Mrbu (1965–80), 1980 je postal izredni prof. U v Mrbu. Istočasno je honorarno poučeval na sred. glasb. š. »Blagoje Bersa« v Zgbu (1970–74), bil je honorarni docent in izredni prof. glasb. akad. v Zgbu (1974–80). Od 1938 je deloval kot koncertant na kitari (samostojni nastopi v Jsli, Nemčiji in Švici), nastopal je v gledališču, na radiu in TV. Istočasno se je posvečal in se še komponiranju, glasb. priredbam (redakcijam), pisanju učbenikov za glasbo ter objavam narodopisnega gradiva. Uglasbil je večja orkestralna dela (Simfonija v cis-molu, Preludij, Nokturno, Menuet, Mladinska suita), komorne (Godalni kvartet, Menuet), solistične instrumentalne (Nokturno, Miniature za kitaro, Preludij in fuga, Kristalna vaza za klavir) in vokalne skladbe (zbori, samospevi) ter scensko glasbo. Več je njegovih priredb glasbe drugih avtorjev, predvsem za kitaro (N. Paganini, J. S. Bach, R. de Visee, F. Carulli, F. Sor itd.). Obširen je seznam P-ovih publikacij, veliko jih je izšlo v ponatisih: Šola za kitaro (I-II, Lj. 1950, 1952); Akordi za kitaro, dur-mol (Lj. 1951); Slovenske narodne pesmi za glas in kitaro ali harmoniko (I-III, Lj. 1951); Akordi za kitaro (Lj. 1956); Teorija glasbe (Lj. 1960; 10. izdaja Lj. 1985); Začetnica za kitaro (Lj. 1966); Početnica za gitaru (Zgb 1966); Šola za klasično kitaro (1–6, Lj. 1966–70); Pesmarica za nižje razrede osnovnih šol (Lj 1966); Pesmarica za višje razrede osnovnih šol (Lj. 1967); Teorija glazbe (skupaj z J. Završkim, Zgb 1973); Metodika klasične gitare (I, skupaj z M. Orličem, Zgb 1977). S področja narodopisja sta več objav doživeli P-ovi knjigi Ljudska modrost trden je most. Slovenski ljudski pregovori in reki (Mrb. 1972) ter Tristo narodnih in drugih priljubljenih petih pesmi (Lj. 1964; 10. izdaja, Lj. 1982). P. je sodeloval na raznih strok. sestankih o glasb. pedag. (Lj., Ohrid, Esztergon itd.), njegovi referati so bili objavljeni (Grlica, Muzika i škola itd.). Kot član komisij na strok. seminarjih se je udeležil 24 seminarjev o strok. usposabljanju glasb. pedagogov v Jsli. Deluje v strok. organizacijah slov. in jsl. glasbenikov. Za svoje delo je prejel nagrado A. Lajovca za kompozicijo (1942), diplomo Zveze glasb. pedagogov Jsle (1976) in zlato plaketo PA v Mrbu (1980).

Prim.: GLLjO 1947–1948, št. 1, 10–12; MSE 3, 146; MuzE2, 124; Večer 24. okt. 1977; Osebni podatki; Primorska poje 85, Nova Gor. 1985, 10; Leksikon jugoslavenske muzike 2, Zgb 1984, 206.

B. Mar.

Marušič, Branko: Prek, Stanko (1915–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942530/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine