Piščanc, Albina (1912–1989)

PIŠČANC Albina (Zora), pisateljica in kulturna delavka, r. 12. maja 1912 v Trstu, živi v Gor. Oče Rafael, poštni uradnik, mati Ivana Pipan, gospodinja, brat Lado, pesnik (gl. čl.). Osn. š. je dovršila v Barkovljah (Trst), meščansko pri Sv. Jakobu (šola DOM), trg. sred. š. ni dokončala, ker se je družina preselila v Pizo (1927). Ko se je oče upokojil, se je družina naselila v Gor. Pisati je začela med vojno, ko je ponehal faš. pritisk. Njena prva povest Petnajstim v spomin je izhajala v GorL 1944–45 pod psevd. Bogomila. Istočasno je začela objavljati črtice v glasilu gor. MarDr. Vijolica (1945). Od takrat se njeno pisateljsko ustvarjanje ni več ustavilo. V SlovPrim je objavila v podlistku povest Marjetica (1946), v KatG pa občasno objavlja črtice, opise romanj in krajše prevode. Pisala je v M(Trst), ViD (Clc), Duhovno življenje (Argentina), Pastirčka. Kot samostojne knjige so izšle pri GMD naslednje povesti: Cvetje v viharju (1953), povest dveh mladih ljudi, ki morata med zadnjo vojno pretrpeti vsak svoj križev pot, da se izčistita in dozorita drug za drugega; Dom v tujini (1958) je povest o slov. družini, ki so jo pod faš. preselili v Pizo. Izjavila je: »Gotovo je, da se vse, kar sem pisala, ni pri nas zgodilo. Pač pa mi je bila usoda naše družine nekako ogrodje za zgodbo« (M(Trst) 1958, 55); Andrejka (1970) je spet usoda slov. družine, ki so jo pred vojno prestavili v Toskano, ko pa se med zadnjo vojno vrnejo na Cerkljansko, morajo doživljati vse grozote vojne in glavna junaka sta žrtev sovraštva in revolucije; Na obalah morja (1975, pod psevd. Marjana Kanduš) je slavospev »ljubezni, ki je močnejša kot smrt, lepša in svetlejša kot biser na morskem dnu«, povest o Simoni, ki odpusti fantu nezvestobo in mu postane dobra žena in ljubeča mati njegovi hčerki; Pastirica Urška (1979) je povest o nastanku božjepotne cerkve na Sveti Gori ali Skalnici pri Gorici. Središčna oseba je Urška Ferligoj, ki se ji je prikazala Marija in ji naročila, naj ji sezidajo cerkev na Sv. Gori. Čeprav je bila Urška bolehna in so ji nasprotovale oblasti, je uspela v svojem namenu; Most čez ocean (1984, samozaložba) je povest o povojnih letih na Goriškem in o življenju slov. izseljencev v ZDA; Blagovestnika Slovanov (1984) je zgodovinski roman o življenju in delovanju sv. bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Dobro je poustvarila tedanje razmere v Solunu, Bizancu, pri Hazarih, v Rimu in v obeh slovan. državah. Ponatisi: v Duhovnem življenju so ponatisnili Petnajstim v spomin (1958) in Marjetico (1959); pri Ognjišču v Kopru Pastirico Urško (1979), Na obalah morja (1983/84 v reviji v nadaljevanjih in v samostojni knjigi 1984), Blagovestnika Slovanov (1985). Njene povesti so vedno našle hvaležne bralce v zamejstvu in v Sji zaradi živahnih dialogov, žive fantazije in domače vsebine. Večina njenih povesti je namreč zajeta iz življenja prim. ljudi. P-eva je zato izrazita prim. pisateljica po vsebini svojih stvaritev in po svojstvenem čustvovanju. – Poleg pisateljevanja je P-eva sodelovala pri trž. radiu z mlad. oddajami. Uveljavila se je tudi kot kult. delavka: vrsto let je tajn. pri gor. MarDr., več let tajn. pri gor. SKPD Mirko Filej, od 1952 upravnica pri KatG. Za svoje življenjsko pisateljsko delo je dobila 1979 trž. literarno nagrado Vstajenje in papeško odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice (1979).

Prim.: Osebni podatki; J. Peterlin, Z. P., M(Trst) II, 1958, 55 s sl.; M. Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1968, 121; 1972, 156–57; 1977, 15; 1979, 21–22; 1984, 139 40; 1985, 56–57; F. Jeza, Knjige MD v Gor. LitV XXI, 1969/70, 90–92; Pastirček 1982/83; poročila o knjigah GMD v KatG; o Mostu čez ocean, Amer. domovina, ponatis KatG 4. apr. 1985.

Hum.