Mikuš, Radivoj

Mikuš Radivoj, jezikoslovec in vseučil. prof., r. 30. sept. 1906 v Kobaridu, živi v Lj. Oče Franc iz Gornjega grada, stražmojster, nazadnje tajn. Kmečke zadruge v Vrtojbi, trgovec v Gorici (na Livadi), kjer je zgradil hišo, mati Ljudmila Ličen iz Dolenjih Vrem. Ob izbruhu prve svet. vojne so se morali umakniti iz Gor., hiša je bila zadeta in so jo prodali za dolgove. Oče je umrl 1917 v Gornjem gradu, kamor so se izselili, mati je postala učit. v Gotovljah pri Žalcu. M. je dovršil gimn. v Celju 1925, romanistiko na Filoz. fak. v Lj. 1929. S štipendijo franc. vlade se je izpopolnjeval v študiju franc. jezika med 1929–31 na Filoz. fak. v Parizu in v Institutu de Phonétique, kjer je 1930 opravil izpit in dobil Certifikat d'études pratiques de prononciation française. Šest mesecev je poučeval na osn. š. v St. Mandéju pri Parizu, kjer se je izpopolnjeval v fonetiki in metodoloških prijemih v franc. osn. šolah. 1932 je nastopil službo suplenta na gimn. v Svilanjcu (Srbija), se poročil 22. jan. 1933 v Nišu z Marijo Friedländer, napravil 1935 v Bgdu prof. izpit in poučeval kot prof. v Ćupriji, Vinkovcih, Virovitici, Srem. Karlovcih do 1943, ko je odšel na osvobojeno ozemlje in bil obč. pisar Slavonske Orahovice do konca vojne. Jun. 1945 je postal prof. na II. real. gimn. v Lj., 1946 je prišel za lektorja, nato za predavatelja franc. jezika na Ekon. fak. v Lj. 1958 je dosegel na Filoz. fak. v Zgbu doktorat filozofskih znanosti z disertacijo Principi sintagmatike, v kateri je prikazal sintagmatsko strukturalno enotnost ljudskega govora. 1959 je bil izvoljen za izred. prof. za franc. jezik na Filoz. fak. v Zadru (tja odšel 28. febr. 1959), potem bil redni prof. do 1965, dekan 1963–64. Jan.–okt. 1965 prof.-gost na Université Officielle du Congo à Elisabethville, od 1965 do 1972 tam redni prof. (Université Nationale du Zaïre, Faculté des Lettres à Lumumbashi – spremenjena imena). Napisal je več strokovnih razprav: Realité physique et expression linguistique (Journal de Psychologie, Pariz, 51, 1948); À propos de la syntagmatique du professeur A. Belić (SAZU, razr. za filoz. in liter. vede, Dela 5, Inštitut za slov. jezik 3, 1952); Quelle est en fin de compte la structure-ty e du langage? (Lingua, Haarlem, III); Edward Sapir et la syntagmatique (Cahiers F. de Saussure, Genève, 11, 1953); Jan v. Rozwadowski et le structuralisme syntagmatique (Lingua, Amsterdam, V, 1955–56); La structure phonétique du francais. Essai de phonétique quantique appliquée (Publications de l'Université Officielle du Congo, X, Lumumbashi 1966); Principes de Syntagmatique (AIMAV-Bruxelles, Didier-Paris 1972, monografija); Govorne kategorije prostora i vremena i teorija relativiteta (Radovi Filoz. fak. Zadar 1976) in krajše. Bibliografija je v ULjBB I, 156; II, 183. Napisal je tudi nekaj priročnikov.

Prim.: Ž. urad Kobarid; ULjBB I, 156; II, 183; osebni podatki.

Jem.