Asquini, Girolamo (1762–1837)

★

20. januar 1762

Fagagna, Furlanija - Julijska krajina, Italija

†

17. februar 1837

Parma, Italija

Ime

ime:

Asquini Girolamo

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi917658" corresp="psb-text.xml#psb00060" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917658/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Girolamo</forename>
            <surname>Asquini</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#arheolog"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#zgodovinar"/>
          <birth>
            <date when="1762-01-20" source="#friulani">20. jan. 1762</date>
            <placeName source="#friulani">
              <settlement>Fagagna</settlement>
              <region>Furlanija - Julijska krajina</region>
              <country>Italija</country>
              <geo>46.1177362 13.0818496</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1837-02-17" source="#friulani">17. feb. 1837</date>
            <placeName source="#friulani">
              <settlement>Parma</settlement>
              <country>Italija</country>
              <geo>44.801485 10.3279036</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

Asquini Girolamo, arheolog, zgodovinar, r. v Vidmu (op. ur.: v Fagagni). l. 1762 (op. ur.: 20. jan. 1762), u. v Parmi l. 1837 (op. ur.: 17. feb. 1837). Oče grof Fabio Asquini, agronom, mati Elena Radetti. Honorarni prof. arheologije in keltskega jezika na univ. v Parmi, zaslužen za krajevno zgodovino Furlanije, Tridentinskega in ozemlja Verone. Po Očenašu in 230 besedah, ki jih je 1818 prejel iz Rezije od »plevana« Buttola (gl. čl.), je presodil: »la Lingua dei nostri Resiani è propriamente slava, o sia illirica«. Ko pa je 1822 pokazal rkp. slovarček ruskemu knezu A. S. Menjšikovu, je le-ta deklariral isti jezik za »ruski, se pravi staroslovanski«. V neki objavi 1834 omenja izdelovanje korb-košev ok. Mužca in v dol. Rezije. Več A-jevih neobj. rkp. hranijo knjižnice v Parmi, Veroni in Vidmu. Iz zapuščine je 1887 izšlo pismo grofu M. della Torre o beneškoslov. postnem pridigarju Antonu Podrecca (Un quaresimalista slavo. Giornale di Udine, 2. mar. 1887, štev. 52) (gl. PSBL III, 33).

Prim.: G. Perusini – M. Matičetov, Un dizionarietto e due paternoster resiani inediti. Ricerche slavistiche 4, 1956, 76–87; nekaj informacij je dal prof. G. P. Gri iz Vidma.

Mtv.

Kratice in krajšave

Milko Matičetov

Matičetov, Milko: Asquini, Girolamo (1762–1837). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917658/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Asquini, Girolamo (1762–1837)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Asquini, Girolamo (1762–1837)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine