Abram, Josip (1865–1952)
Foto Francesco Benque, v letih med 1898 in 1903
Vir: družinski arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

Po nemški klasični gimnaziji v Trstu (1878–86) je študiral pravo na Dunaju (1886–90). Prakticiral je na tržaškem sodišču in pri odvetniku Mateju Pretnerju (1892–1898) ter vmes doktoriral na univerzi v Gradcu (1895). Napravil je odvtniški izpit za uradovanje v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku (1898) in bil vpisan v odvetniško zbornico v Trstu (1898). Decembra 1898 se je zaposlil v odvetniški pisarni Otokarja Rybářa, da bi ga nadomeščal med krajšo boleznijo. Ta je mlademu in sposobnemu Abramu ponudil skupno delovanje. Ker se je Rybář v obdobju do prve svetovne vojne zelo intenzivno vključil v politično življenje, je pogosto sam skrbel za veliko pisarno. Ko je Rybář decembra 1918 odšel v Jugoslavijo, se je Abram osamosvojil in vodil odvetniško pisarno do smrti. Bil je strokovnjak za dedno pravo.

V javnem življenju se je posvetil predvsem delu za krepitev slovenskega šolstva na Tržaškem, ki ga je vzdrževala Ciril-Metodova družba (CMD). 1896 je postal odbornik moške podružnice CMD v Trstu, ustanovljene z ministrskim odlokom februarja 1886, štiri leta pozneje je postal njen predsednik in to ostal do konca vojne 1945. Pod njegovim vodstvom je CMD sezidala novo šolsko poslopje za šolo pri Sv. Jakobu, ki je bilo uradno predano svojemu namenu oktobra 1912. Med gradnjo, ki so jo spremljale velike težave, je Abram tri mesece sam plačeval delavce, da se delo ni ustavilo. Šola je bila za tedanji čas zelo moderna, saj je imela velika okna, sanitarije, kopalnice, centralno kurjavo, štiriindvajset učilnic, štiri kabinete, dve pisarni, dve konferenčni sobi, telovadnico z garderobo, kuhinjo, dve jedilnici in dve stanovanji. V njej sta najprej delovali 8-razredna deška in 8-razredna dekliška osnovna šola, od 1916–17 pa triletna meščanska šola (ustanovljena oktobra 1916). Na skupščini CMD v Domžalah septembra 1913 so Abrama izvolili v vodstveni odbor v Ljubljani, ker je ostal do konca prve svetovne vojne. Skrbel je tudi za 8-razredno dekliško in 5-razredno deško osnovno šolo v Trstu, v ulici Acquedotto 20 (prva odprta septembra 1907, druga septembra 1918), ustanovljena pa je bila tudi vzporednica deške šole Sv. Jakoba pri Sv. Vidu, a zaradi vojnih razmer ni začela delovati. Ko je italijanska oblast 1930 zaprla šolo pri Sv. Jakobu kot zadnjo javno šolo s slovenskim jezikom v Italiji, se je zaključilo Abramovo aktivno delo za CMD.

Drugo področje njegove delavnosti je bila Tržaška posojilnica in hranilnica (TPH), ki je bila ustanovljena novembra 1891. Dolga leta je bil odbornik, nato predsednik nadzorstva in od 1930 do ukinitve 1940 predsednik hranilnice. Ko je TPH v začetku tega stoletja kupila stavbišče na Trgu Caserma (danes hotel Regina) in ga namenila Narodnemu domu, je bil Abram v ustanovem odboru društva Narodni dom v Trstu (predsednik Matko Mandič, blagajnik Gustav Gregorin, tajnik Edvard Slavik, odborniki Abram, Otokar Rybář in Ante Bogdanovič). 7. julija 1901 je bil v Slovanski čitalnici ustanovni občni zbor društva, 1904 je bil Narodni dom sezidan (požgan 13. julija 1920). Največja naložba TPH pred prvo svetovno vojno (skupaj z Jadransko banko in Trgovsko-obrtno zadrugo) je bil nakup grljanskih hotelov s kopališčem (45.000 m2) marca 1910. Za upravljanje te naložbe in za nadaljni razvoj so družbeniki ustanovili Hotelsko delniško družbo Grljan-Miramar v Trstu. Abram je bil več let odbornik pri Splošni hranilnici, pri Zadružni zvezi slovenskih in hrvaških zadrug, Slovanski čitalnici, tiskarni Edinost, Dijaškem podpornem društvu itd.

Bil je med glavnimi protagonisti slovenskega preporoda na Tržaškem. Prizadeval si je za kulturni in gospodarski napredek Slovencev v Italiji. 1910–14 je bil tržaški deželni poslanec in občinski svetnik. Po prvi svetovni vojni ga je jugoslovanska vlada imenovala za svojega delegata (začasnega konzula) v Trstu. Do imenovanja rednega konzula je imel mdr. pravico izdajati potne liste. Ko je gorel Narodni dom, ga je policija iz strahu pred slovenskimi protidemonstracijami vzela za enega od treh talcev (poleg njega še Edvarda Slavika in Josipa Agneletta), fašisti pa so mu razbili odvetniško pisarno. 1945 je bil izvoljen za predsednika društva Pravnik v Trstu, decembra 1947 je bil predsednik ustanovnega občnega zbora Slovenske demokratske zveze v Trstu, na katerem je bil izvoljen za njenega častnega predsednika.

Viri in literatura

Koledarji CMD od 1896 do 1922.
E. D'Agostino: Professionisti e artisti della Venezia Giulia : profili, Torino, 1935.
Fortunat Mikuletič: Umrl je dr. Josip Abram, nestor slovenskih tržaških pravnikov, Primorski dnevnik (Trst), 8. 6. 1952.
Il Piccolo, 8. 6. 1952.
Josip Agneletto: Dr. Josip Abram, Demokracija (Trst-Gorica), 13. 6. 1952.
»Dokončal je tek« dr. Josip Abram, Katoliški glas (Gorica-Trst), 19. 6. 1952.
Aljaža Logar: Dr. Josip Abram, Literarne vaje (Trst), 3, 1952-53, št. 2, 60–61.
Dr. Josip Abram, Jadranski koledar (Trst), 1953, 54 (v rubriki Naši veliki pokojniki).
Vladimir Turina: Gospodarsko uveljavljanje Slovencev na Primorskem v začetku stoletja, Zaliv (Trst), 1968, št. 14-15, 3–51.
Milica Kacin-Wohinz: Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918–1921, Ljubljana-Trst, 1972, 298, 315, 323.
Spomin na dr. Josipa Abrama : ob 50-letnici smrti, Novi glas (Gorica), 6. 6. 2002.
Arhiv družine
Jevnikar, M., Grum, M.: Abram, Josip (1865–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917606/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Primorski slovenski biografski leksikon

Abram (Abrami) dr. Josip, odvetnik in narodni delavec, r. 17. febr. 1865 in u. 7. jun. 1952 v Trstu. Oče Franc je bil tovarnar sodov, mati Ana Komac. Dovršil je nemško klas. gimn. v Trstu (1878–86), pravo na Dunaju (1886–90), doktorat v Gradcu (17. jan. 1895). Prakticiral je na trž. sodišču in pri odv. dr. Mateju Pretnerju (5. dec. 1892 – 28. jun. 1898). Napravil je odv. izpit za uradovanje v slov., it. in nem. (30 jun. 1898) in bil vpisan v Odv. zbornico v Trstu (8. jul. 1898). Dec. 1898 je stopil v odv. pisarno dr. Otokarja Rybara, da bi ga nadomeščal med krajšo boleznijo, a ta je mlademu in sposobnemu A. ponudil skupno delovanje. Tako sta postala družabnika, in da je mogel Rybar toliko politično delovati, je zasluga A., ki je sam vodil veliko pisarno. Ko je Rybar odšel dec. 1918 v Jugoslavijo, se je A. osamosvojil in vodil odv. pisarno do smrti. Bil je strokovnjak za dedno pravo. Predvsem se je posvetil trž. slov. šolstvu, ki ga je vzdrževala CMD. L. 1896 je postal odbornik moške podružnice CMD v Trstu (ustanovljena z minist. odl. 27. febr. 1886, št. 3267), štiri leta pozneje njen predsednik in to ostal do konca vojne 1945. Pod njegovim vodstvom so sezidali (1907) šolo sv. C. in M. pri Sv. Jakobu (sedaj ZTT) in tri mesece je A. sam plačeval delavce, da se delo ni ustavilo. Bila je najmodernejša trž. šola in je stala 580.000 580.000 K (op. ur.: 580.000 zlatih K ). V njej sta najprej delovali 8-razredna deška in 8-razr. dekliška osn. š., od 1916–17 triletna mešč. šola (ustan. z odredbo naučnega minist. dne 21. okt. 1916). Skrbel je tudi za 8-razr. dekliško in 5-razr. deško osn. š. v ul. Acquedotto 20 (prva odprta 16. sept. 1907, druga 16. sept. 1918), ustanovljena pa je bila tudi vzporednica deške šole Sv. Jakoba pri Sv. Vidu (ul. San Vito – 6. sept. 1918), a zaradi vojnih razmer ni začela delovati. Ko je ital. oblast 1930 zaprla š. pri Sv. Jakobu kot zadnjo javno šolo s slov. jez. v Italiji, je A. aktivno delo za CMD prenehalo. Na XXVIII. veliki skupščini CMD v Domžalah so ga 8. sept. 1913 izvolili v vodstveni odbor v Lj., tu je ostal do konca I. svet. vojne. Drugo področje delavnosti A. je bila Tržaška posojilnica in hranilnica (TPH – registrirana 25. nov. 1891). Dolga leta je bil odbornik, nato predsednik nadzorstva, od 1930 do ukinitve 1940 predsednik. Ko je TPH v začetku tega stoletja kupila stavbišče na Trgu Caserma (danes hotel Regina, ul. Filzi 14) in ga namenila Narodnemu domu, je bil A. v Osnovalnem odboru društva »Narodni dom v Trstu« (preds. prof. Matko Mandič, blag. dr. G. Gregorin, tajnik dr. Edv. Slavik, odborniki J. Abram, dr. O. Rybar, Ante Bogdanovič). Dne 7. jul. 1901 je bil v Slovanski čitalnici v ul. S. Francesco 2. ustanovni občni zbor in l. 1904 je bil Narodni dom sezidan (požgan 13. jul. 1920). TPH, Jadr. banka in Trg.-obrtna zadruga so 4. mar. 1910 kupile grljanske hotele s kopališčem (45.000 kv. m) in jih prepustile Hotelski del. druž. Grljan-Miramar v Trstu. Več let je bil odbornik pri Splošni hranilnici, pri Zadružni zvezi slov. in hrv. zadrug, pri Slovanski čitalnici, pri tiskarni Edinost, pri Dijaškem podpornem društvu itd. Skupaj z dr. Rybarom, dr. Slavikom, dr. Gregorinom, Nabergojem, Nadliškom, prof. Mandićem, Miklavcem, Godino, Nagodetom, Gorjupi in drugimi je stal A. v prvih vrstah in od 1890 dalje soustvarjal slov. preporod na Tržaškem. Vse življenje se je bojeval za kult. in gosp. napredek Slov. v Italiji. Bil je dober, tih in delaven človek, »večni, neutrudni zakulisni mojster tržaškega narodnega življenja« (dr. Slavik). Od 1910–14 je bil trž. dež. poslanec in obč. svetnik. Po I. svet. vojni je bil delegat jugosl. vlade v Trstu in je imel pravico izdajati potne liste, dokler ni bil imenovan prvi redni konzul. Ko je gorel Narodni dom, je policija iz strahu pred slov. protidemonstracijami vzela med tri talce tudi A. (ostala dva Edv. Slavik in J. Agneletto), fašisti pa so mu razbili odv. pisarno. L. 1945 je bil izvoljen za predsednika društva Pravnik v Trstu, 21. dec. 1947 pa je bil častni preds. na ustanovnem občnem zboru Slov. demokr. zveze v Trstu.

Prim.: Koledarji CMD od 1896 do 1922; Dr. Fortunat Mikuletič: Umrl je dr. J. Abram, nestor slovenskih tržaških pravnikov, PDk 1952, št. 140 (8. jun.). s sl.; Dr. Josip Agneletto: Dr. Josip Abram, D 1952, št. 24 (13. jun.) s sl.; »Dokončal je tek« Dr. Josip Abram, KatG 1952, št. 25 (19. jun.); Aljaža Logar: Dr. Josip Abram, LitV 1952–53, št. 2, 60–61; Il Piccolo 1952, No 1672 (8. jun.); Dr. Vladimir Turina: Gospodarsko uveljavljanje Slovencev na Primorskem v začetku stoletja, Zaliv 1968, št. 14–15, 3–51; E. D'Agostino, Professionisti e artisti della Venezia Giulia, F.I.T., Torino 1935 s sl.; arhiv na domu v ul. S. Francesco 44; JKol 1953, 54; M(Trst) 1959, 69 s sl.; Kacinova 298, 315, 323.

Jem.

Jevnikar, Martin: Abram, Josip (1865–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917606/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine