Slovenski biografski leksikon

Županič (Županić, Zupanič) Niko, politik, etnolog in antropolog, r. 1. dec. 1876 v Gribljah (Bela krajina) kmetu in trgovcu Miku (Nikolaju) ter Katarini r. Pezdirc, u. 11. sept. 1961 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Podzemlju, meščan. in gimn. 1888–97 v Novem mestu (sošolec D. Ketteja in O. Župančiča). Po odsluženju vojaščine na Dunaju je tu štud. najprej pravo, nato zgod., prazgod., arheologijo in geografijo, 1903 doktoriral z dis. Die Ankunft d. Slovenen im Süden. Študij antropol. je nadaljeval 1904–5 na univ. v Münchnu (prof. J. Ranke), Zürichu (prof. O. Schlaginhaufen) in Baslu (prof. J. Kollmann). 1906 je bil prefekt na Terezijanski akad. na Dunaju, a še i. 1. odpotoval v Švico (antrop. inštitut). Na vabilo J. Cvijića se je 1907 preselil v Bgd, dobil službo na realki, 1908 postal kustos v zgod.-umetnostnem muzeju, 1914 bil premeščen v Etnografski muzej. Ob izbruhu 1. svet. vojne 1914 je odšel v Niš, se prijavil v srbsko vojsko in delal pri vojni cenzuri, hkrati širil jsl program; dosegel je, da so v Niško deklaracijo (dec. 1914) vključili tudi osvoboditev Slovencev. Dec. 1914 je odpotoval v Rim, 1915 postal član Jsl odbora in do 1918 deloval v Parizu, Londonu in ZDA (Avstrija ga je 1915 obsodila na smrt in razpisala tiralico). Na mirovni konferenci v Parizu 1919 je bil član jsl delegacije, predsedoval etnogr.-geogr. podsekciji delegacije za sev. in sz. mejo. 1920 se je vrnil v Bgd v Etnogr. muzej. Vstopil je v narodno radikalno stranko (NRS), jo 1921 organiziral v Sji, 1924 postal preds. njenega lj. oblastnega odbora ter podpreds. mestnega odbora. Spomladi 1921 je bil določen za poverjenika za soc. politiko v zadnji pokraj. vladi za Sjo, toda položaja ni sprejel, ker je postal upravnik Etnogr. inšt. v NM v Lj. Od 1922 do maja 1923 je bil v vladi N. Pašića minister brez listnice, do maja 1924 še minister »na razpoloženju«, izdajal 1925 in 1927 volilno glasilo NRS Samouprava, 1923 je bil med soizdajatelji dnevnika Jutranje novosti. Od maja 1923 do jul. 1940 je bil ravnatelj Etnogr. muzeja. Ob ustanovitvi etnol. katedre na Fil. fak. v Lj. 1940 je bil imenovan za rednega prof. etnologije, 1957 upok. Del okupacije je preživel na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bil 1944 imenovan za dopisnega člana Znanstv. inštituta SNOS, pod konec vojne evakuiran na osvobojeno ozemlje Dalmat. Primorja.

Udeleževal se je, povečini s predavanji, štev. mednar. kongresov in srečanj, tako antropoloških: 1907 Dunaj, 1911 Heilbronn, 1920 Pariz (od 1921 bil stalni delegat tamkajšnj. antropol. inšt.), 1924 Praga, 1927 Amsterdam, 1937 Bukarešta; geogr. etnografskih mdr.: 1924 Praga, 1930 Skopje; bizantoloških: 1927 Bgd, 1930 Atene, 1934 Sofija, 1935 Rim; demografskih: 1931 Rim, 1935 Berlin itd. – Bil je član mnogih strok. društev in združenj, od 1920 dopisni L'association pour l'enseignement des sci. antrop. v Parizu, od 1930 častni Matice srpske v N. Sadu, 1932 član Comitato italiano per lo studio dei problemi della popolazione v Rimu, od 1939 dopisni SANU. – Odlikovan je bil z redom sv. Save II, redom belega orla V, vojno spomenico.

Kot zagovornik polit. in kult. zbližanja ter zedinjenja južnih Slovanov je s F. Dergancem izdajal kult.-polit. mesečnik Jug (Dunaj 1901, št. 1–7). V to smer sodijo še štev. poznejši Ž-evi članki, mdr.: Jsl romantika (LZ 1902), Macedonija (ZMS 1904), Ilirija (LZ 1907), Jovan Cvijić (DS 1907), Slov. časnikarstvo (v knj. Jsl štampa, Bgd 1911); brošure: Mazedonien u. d. türkische Problem (Dunaj 1903; oc. A. Aškerc, LZ 1903, 314–5), Altserbien u. d. albanesische Frage (ib. 1912²; oc. M. Pajk, LZ 1913, 55), The strategical significance of Serbia (London 1916, ponat. iz The XIX. Century, nov. 1915), O Slovencima (New York 1915, uvod I. Meštrović, trikrat ponat., prev. tudi v sloven.: Cleveland 1916), Aperçu général de la littérature Yougoslave (Pariz 1919), Ave Illyria! (Pariz 1919, predg. Jean André Mercier; oc. J. A. G(lonar), LZ 1920, 122–4). Aktualna polit. vprašanja je obravnaval v SN (1907, št. 83–4: Stara Srbija, Macedonija in jslnstvo; 1912, št. 101: Avstrija in albansko vprašanje; 1922, št. 161–2: Alfred lord Hardy in Jslni; št. 226: Vprašanje Carigrada in Trakije), Zabavniku (Dodatak Srp. novina, Krf 1917–8: Kosovo; Severozapad. granice Balk. poluostrva; F. Miklošič), MiD (1938: Pojav obnovljenega jslnstva ob nastopu 20. stol.). V prizadevanjih za ustanovitev Jsle je napisal brošuro Slovenija, vstani! (Cleveland 1916), epilog k eseju B. Vošnjaka: A chapter of the old Slovenian democracy (London 1917, p. o. iz The Cornhill magazine; prev. v sloven. V. Zupanc, 1919), sodeloval pri izdaji knjige La Carinthie (La question du Prekmurje, de la Styrie et de la Car …, Pariz 1919) in zemljevidov The Jugoslav territory (London 1915), Map of Southern Slav territory (ib. 1915), ip. Z Velimirovićem je ustan. knj. zbirko South Slav monuments (London 1917, izšli 3 zv.).

V stroki se je posvečal raziskovanju antropološke, etnične in zgodov. preteklosti Balkanskega polotoka. Napisal je brošuri: Le sang et la race Yougoslaves (Pariz 1919), Les premiers habitants des pays Yougoslaves (Pariz 1919, p. o. iz Revue anthropologique), razprave s tega področja obj. v časopisih: DS (1907: Telesna metamorfoza narodov na našem jugu; prev. iz S. B. d. Anthrop. Ges. Wien 1906/7), Starinar (1907/8: Sistem istorijske antropol. balk. naroda; 1910: Ka istoriji promene spoljašnosti balk. naroda; 1914: Hrvati kod Atine; oc. F. Ilešič, LZ 1914, 388–9; 1922: Maskirana glavica od pečene gline iz Vinče u Srbiji), Rad JAZU (knj. 222, 1920: Etnogeneza Jugoslovanov), Nar. starina (1922: Tragom za Pelazgima), Niederlův sborník (Praga 1925: K vprašanju izvira Kostobokov in Sabokov; oc. P. Brežnik, Et 1928, 92–4), Et (1933: Značenje nekih starih geogr. i etničkih imena na Balkanskom poluostrvu; 1940: Problem etničke pripadnosti zlatega zaklada iz Semikluša v Banatu), Riassunti delle communicazioni, V. congr. intern. di studi byzantini (Rim 1936: Die dalmat. Insel Pizych des Konst. Porphyrogenet), Istorijski časopis SANU (1953: Liburnisko i istarsko ostrvo Cissa …; 1955: Starosloven. vojvoda Dauritas i obarski kagan Bajan), Situla (1961: Boz rex Antorum) idr.

Veliko razprav in referatov je posvetil sorodnemu področju, t. j. zgod. najstar. slovan. etničnih skupin in prvemu pojavu slovan. narodov, mdr.: Nar. starina (1922: Bela Srbija), Zbornik radova posv. J. Cvijiću (1924: Srbi Plinija i Ptolomeja), Zbornik kralja Tomislava (1925: Prvobitni Hrvati), LZ (1925: Izvor Srbov; 1926: Prvi pojav Antov v zgod.), Et (1926/7: Harimati; 1928: The Srb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište in the VIIth century …; Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant; 1933: Značenje nekih starih geogr. i etničkih imena …; 1937/9: Značenje barvnega atributa v imenu Crvena Hrvatska), Sborník statí k stému výročí smrti Dobrovského (Praga 1929: Dobrov. naziranje o Sporih …), Actes du IIIe Congrès intern. des études byzantines (Atene 1932: Der Anten Ursprung u. Name), ZČ (1948/9: K antskemu problemu).

Prazgod. in srednjeveško snov obravnavajo mdr. razprave: Trojanci i Arijevci (Glas SANU 1911), O prazgod. etnologiji Trojade (LZ 1912), Reka Erak (Et 1930/1), Prazgod. topilnice železa na hribu Kučarju … (Et 1933), Antična terakota iz zg. moravske doline v Srbiji (ib.), Značenje nekih starih geogr. i etničkih imena na Balkan. poluostrvu (ib.), Arheol. pismo iz Belokranjskega (Et 1936), Etnična pripadnost moža Unguimeiria … (Zbornik Fil. fak. v Lj. 1955).

Bil je začetnik fizične antropologije pri Jslnih, jo upošteval tudi v nekaterih svojih razpravah o etnogenezi, se zanimal zlasti za balkan. ljudstva, o tem pisal v: Prosv. glasnik (Bgd 1909: Misli o fizijoetnologiji; 1913: Pontijski Bugari), Godišnjak SANU (Bgd 1910: Izveštaj o antrop. i paleoetnol. radu …), SN (1921, št. 192: Evgenika I. Tavčarja), LZ (1925: Antropol. očrt I. Tavčarja), Et (1926/7: K antrop. osmanskih Turaka …; 1929: Antrop. karakter J. Cvijića; 1933: Etnol. značaj kosovskih Čerkeza; 1936: O rasni estetiki ljudstva pri Jslnih; 1937/9: Problem povzročitve metamorfoze možganske lobanje z ozirom na kranijski indeks pri Jugoslovanih), XVe Congrès intern. d'anthropol. et d'archeol … (Pariz 1933: Les caractères anthropologiques des Tscherkesses du Kosovo polje), Vhdl. d. intern. Kongresses f. Bevölkerungsforschung (Rim 1933: Zur physio-ethnischen Metamorphose …), Vjesnik Etnogr. muzeja u Zgbu (1937: Antropol. opis Srbov Kosovega polja).

Še najmanj objav je o ljudski kulturi Slovencev, zadevajo pa le rojstno Belo krajino: Žumberčani i Marindolci (Prosv. glasnik, Bgd 1912), Ime Grk v pomenu »velikana« pri Belokranjcih (Et 1934), Poslednji guslar na ozemlju Brajcev … (Et 1936), Spominu I. Šašlja (SE 1948), Nastrižno kumstvo … (Zbornik Fil. fak. v Lj. 1950), Imena rodbin, domov in naselij … (Zbornik Etnogr. muzeja u Bgdu 1901–51, 1953). Na liter. in umetnostnozgod. področje segajo članki: Spomini na D. Ketteja (Prilozi za knjiž., istoriju … Bgd 1922, tudi p. o.), o Kettejevem prevodu Marciala (Zbornik u čast Bogd. Popovića, Bgd 1929), Še nekaj spominov … (Tov 1945, št. 26), O kosovski nar. epopeji L. Dimitrijevića (Et 1933), Pellegrino di San Daniele … (ZUZ 1923), spomini na A. Ažbeta (ZUZ 1959). Vrsta je poročil, jubilejnih zapisov, nekrologov in ocen zlasti v Et (1924–5 urejal etnogr. del GMDS). Za NE je napisal gesla: Bjelokrajna, Bjelokranjci, Iliri, Krapinski čovjek, Paleolit. ljudstvo, Srbi.

Številne polit. zveze so Ž-u omogočile, da mu je ustanovitev in organizacija etnogr. instituta, poznejšega muzeja, v Lj. uspela. Zavoljo Ž-eve usmerjenosti drugam in zaradi pomanjkanja dom. strokovnjakov pa se ustanova ni razvijala tako, kot bi bilo želeti (gl. B. Orel, SE 1948, 107–20). Podobno je bilo tudi z muzej. glasilom Et. Ves čas, kar ga je urejal (1926/7–40), je dajal prostor raznim strokam, najmanj pa slov. snovem, kot jih je najpomembneje obravnaval S. Vurnik. Pionirska pa so Ž-eva antrop. raziskovanja ne le za ozemlje Balkan. polotoka, marveč združena s paleoetnologijo in zgod. tudi za druge, predvsem slovan. narode, zlasti za osvetlitev njihovega vznika in začetkov. Kot prvi univ. prof. za etnologijo in vodja seminarja je na lj. univ. omogočil študij prvim slov. formalno šolanim strokovnjakom na tem področju. – Psevd.: K. Gersin, Dr. Nikša Gribljanovič, N. Ž., Ž.

Mati Katarina, v Gribljah r. nov. 1855 kmetu Juriju Pezdircu (po dom. pri Grizinu) in Katarini r. Starašinič ter u. 23. jul. 1923, je 1894–5, ko je bil sin Niko dijak v Nov. mestu, na njegovo željo zbrala in zapisala belokr. narodop. izročilo: Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini (Et 1937/9; oc. B. Orel, S 1937, št. 122).

Prim.: Bibl JLZ; EJ; ELU; NE; ULj; SN 1922, št. 289; Jutranje novosti 1923, št. 39, 41, 75; Radikalski glasnik 1924, št. 20 (s sliko); S. Vurnik (sestavil N. Županič), Et 1926/7, 144–58 (s sliko in bibl); Ko je ko u Jsli, Bgd-Zgb 1928; I. Franić, Vjesnik Etnogr. muzeja u Zgbu 1936, 11–28 (z bibl); Dobrovoljci kladivarji Jsle 1912–8, 1936 (s sliko); Inko (= I. Kolar), MiD 1937, 26–8; B. Vošnjak, Jsl odbor v Londonu, 1940, 15; V. N(ovak), SPor 1946, št. 282; F. Stelè, SE 1956, 269–70; Tov 1956, št. 48, 1263–4 (s sliko); O. Berkopec, Slovanský přehled (Praga) 1961, 374; M. Makarovič, Delo 1961, št. 251; ista, SE 1962, 263–4; P. Vlahović, Glasnik Etnogr. muzeja u Bgdu 1961, 145–51; F. Baš, Etnol. pregled 1961, 138–41 (s sliko); isti, Argo 1962, 61–4; M. Mikuž, Oris zgod. Slovencev …, 1965; Dr. N. Ž., 1972 (z bibl in sliko); V. Novak, Dol. razgledi 1973, št. 6, 99–100 (s sliko); P. Vlahović, Glasnik Slov. etnol. društva 1981, 32–4; V. Novak, Raziskovalci slov. življenja, 1986, 297–9 (s sliko). – Slike: razglednica (Veselovo gradivo v NUK); M. Gaspari, IS 1925, št. 4 (karikatura), 44 (skupinska); I. Vavpotič, portret (1924); Z. Kalin, doprsni kip pred gradom v Metliki (1973). – Za Katarino: podatki sina Nika; SN 1921, št. 164, 172; Dr. N. Ž. 1972, 10–6 (s sliko). – Slike: I. Žabota, portret (1904); I. Vavpotič, olje (1921, gl. S. Vurnik, Et 1936, 91–5); isti, risba (1937). Nk.

Novak, Vilko: Županič, Niko (1876–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi915246/#slovenski-biografski-leksikon (11. april 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine