Slovenski biografski leksikon

Županek Mihael, prepisovalec pesemskih besedil, v Šalovcih (Prekmurje) r. 7. marca 1830 kmetu Petru in Juditi r. Tolvay in u. 19. jan. 1905 (ali 24. jan. 1898). Od 1852 je služil vojaščino 7 let, 1859 bil v avstr.-ital. vojni ujet, sept. i. l. spet doma. Kot vojak je prepotoval veliko krajev, govoril madž., nem. in znal nekaj latinsko. Bil je razgledan kmet in dober pevec, na romanjih, v cerkvi in pri pogrebih vodil petje (»popevkar«), a tudi romanja (proškarski voj, proška = proščenje). V ta namen si je iz starejših pesmaric prepisal v prekmurščini veliko pesmi, s tem ohranil pomembno kult. bogastvo domače župnije. Ž-ovi ohranjeni rkp so: 1. Pesmarica cerkv. pesmi ok. 1865 (manjkajo prvi 3 listi, zato ni naslova; 149 besedil, register; dve pesmi je vpisal še sin Janoš); 2. Nedelne pesmi, I, 1867 (77 cerkv. pesmi, tri vpisal še Janoš); 3. Nedelne pesmi, II, 1887 (53 cerkv. pesmi); 4. Énekes könyv (= pesmarica) ok. 1865 (40 nabožnih pesmi, eno vpisal še Janoš, 9 pa Viljem); 5. Zapiski iz vojaškega življenja v nem. in madž. (svoje opisal v prekmurščini, a z gotico), vsebuje še praznoverski Csudálatos kép (= čudovita podoba) itd.; 6. Conjuratio Armorum, rkp nastal 1859 v Pecsi, delno pisan v madž. (vsebuje lat. molitve, cerkv. zapovedi, vnovič Csudálatos kép idr.); 7. rkp iste vsebine kot prejšnji, dodatno še: litanije Srca Jezus. (v prekmurščini) in tisk z molitvijo papeža Leona XIII. k madž. kralju sv. Štefanu (Gradec s. d., 2 str.); 8. Mrtvečne pesmi ok. 1875 (6 prepisov pesmi in molitve ob pogrebu); 9. delni prepis anon. knjižice Sztarisinsztvo i zvacsinstvo, szpodobnimi prilikami za volo (mdr. prepisanih le pet pesmi, ostale tri so prekmurske ljudske); 10. listki s tremi ljud. pesmimi (dve o sv. Gregorju, ena o siromašnem detetu Poszlüsajte krscsenici).

Mihaelovo delo sta ohranila in tudi nadaljevala sin Janoš in vnuk Viljem. Janoš, v Šalovcih, r. 6. jan. 1861 Mihaelu in Mariji r. Gomilar ter u. 11. marca 1951, je obiskoval osn. šolo v r. kraju in v Dolencih, bil pomožni kantor in organist. Pri bedenju ob mrličih je pel mrtvečne pesmi, vodil petje na romanjih, zlasti v Maria Zell, Maria Trost pri Gradcu in na Gradišče (prej Sv. Trojica v Slov. Goricah). Ohranjene so tri njegove rkp pesmarice, vanje si je prepisal iz star. rkp pesmaric (in iz očetovih) cerkv., mrtvečne in ljud. pesmi, slov. in madž.: 1. Halloti énekes könyv (= Mrtvečne pesmi) 1884 (32 mrtvečnih in 7 drugih cerkv.); 2. Magyar dalok (= Madž. pesmi) 1884–93 (123 madž. in 49 slov. ljudskih; med slov. je 15 istih posvetnih, kot jih najdemo v Starišinstvu); 3. Énekes könyv (= Pesmarica) 1908 (27 madž. in 25 mrtvečnih pesmi, med slednjimi 20 slov. in pet lat., od teh 4 psalmi; na koncu je Szent Level … v madž., praznoverski tekst, podoben tistemu v 5. rkp očeta Mihaela, a dokaj razširjen). – V tisku je izdal: Válen bojdi Jezus Krisztus! (1908 in 1908²), prekmur. priredba Szent Levela, apokrifnega spisa z »Jezusovim pismom« (dodal je dve molitvi in dve nabožni pesmi); Mrtvecsne peszmi (1910), kjer je odbral iz svojih pesmaric 44 pesmi; knjiga je prvi in edini natis katol. prekmur. mrtvečnih pesmi. Tiskarske stroške sta krila kmeta in »popevkarja« Mikloš Kovač in Jožef Konkolič (imela tudi svoji rkp pesmarici, a sta izgubljeni), knjigo delila po svojih vaseh. Ž. je priredil še knjižico Szenje blázsene device Marie … (s. a., po vesti v Novinah izšla 1916), ki vsebuje Marijine sanje o Jezus. trpljenju in o raznih pismih, ki so bila poslana ljudem z neba.

Janošev in Ane r. Bucsek sin Viljem, v Šalovcih r. 4. maja 1897 in u. 24. nov. 1978, se je med 1. svet. vojno v ruskem ujetništvu naučil ruščine in bil potem nekakšen tolmač za sloven., rušč. in madž. 1930–4 je bil župan v Šalovcih, po 2. svet. vojni delaven v krajevnih organizacijah, večkrat soorganiziral »borovo gostüvanje«. Ohranil je rkp pesmarice deda in očeta kot tudi prvi dve knjižici slednjega. Tudi sam je prepisoval romarske pesmi: Proskarszke peszmi … iz 1922 (obsegajo 63 Marijinih in spokorniških pesmi).

Vsi trije Ž-i so nekakšni prekmur. bukovniki, seve v dosti skromnejšem obsegu, kot so to bili na Kor. ali Štaj. V njihovih pesmaricah (rkp in natisnjenih) je zbranih 468 razl. pesmi, od teh je slov. cerkv. 220, mrtvečnih pa 47, madž. cerkv. 27 in ljudskih 174 (51 slov., 123 madž.). Danes je težko ugotoviti za vsako (katoličansko in protestantsko) pesem, čigava je – je pač skupna relig. last. Vse rkp pesmarice hrani dekanijska knjižnica v Mur. Soboti.

Prim.: r. in m. matice (ž. urad Dolenci); I. Zelko, Turška okupacija pospeši razmah reformacije v Prekmurju (rkp v ŠkAMrb); N. Sertić, Hrv. kajkavski molitvenici, dis. (Zgb 1943); K. Juhász, Licentiatusok a szomb. egyházmegyében, Egyházi Lapok 1921; S. Payr, A. dunántúli evangélikus egyházkerület története, I., Sopron 1924; S. Petró, A magyarnyelvu egyhazi enek közepkori emlekei, Budapest 1941; G. Papp, A magyar katolikus egyhazi nepenek kezdetei, Budapest 1942; S. Petróci, Egyházi népéneklesünk kialakulása, Vigilia 1949; I. Škafar, Bibl prekmurskih tiskov, 1978. Škf.

Škafar, Ivan: Županek, Mihael (1830–1905). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi915070/#slovenski-biografski-leksikon (10. december 2014). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnostiZnanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine