Slovenski biografski leksikon

Žnideršič Anton, čebelar in gospodarstvenik, r. 13. marca 1874 v Trnovem (danes Ilirska Bistrica) posestniku, mlinarju in žagarju Antonu in Frančiški r. Domladiš, u. 21. dec. 1947 v Ljubljani, pokopan v Il. Bistrici. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, 4. razr. nem. gimn. v Kočevju, nato je ob očetovi smrti prevzel precej zadolženo domačo posest, trdo delal in kmalu poravnal dolgove. Že od mladosti se je zanimal za čebele in pridobitno čebelarstvo. S prebiranjem nem. literature si je obogatil teoret. znanje, s praktičnim delom pa ugotovil pomanjkljivosti kmečkega čebelarstva ter neustreznost najbolj razširjenega panja, starega kranjiča, za trg. poslovanje in prevažanje čebel na pašo. Preizkusil je razne modele in se sprva odločil za panj nem. čebelarja F. Gerstunga z listnimi satniki (26 x 41 cm), a tudi ta ni bil primeren za prevažanje čebel. Začel je sam sestavljati panj racionalnih mer, ki bi v naših vremenskih razmerah omogočal hiter razvoj čebeljih družin, večje pridelke medu in voska ter prevažanje na pašo. Zgledoval se je po ital. čebelarju O. Albertiju in oblikoval panj z večjimi satniki, ki stoje podolgoma na prečnih palicah in so enake mere v spodnjem plodišču in zgornjem medišču; s premeščanjem zaleženih satov se zadržuje in preprečuje rojenje ter s tem pospešuje marljivost čebel. Ta panj se je spočetka imenoval Alberti-Ž-ev, pozneje Anton-Ž-ev ali kratko AŽ panj oz. žnideršičevec. Do 1904 je Ž. svoj panj temeljito in vsestransko preizkusil, zgradil čebelnjake v Trnovem, Bitnji in Topolovcu, kjer je gojil okoli 500 družin, en del družin pa je vozil na pašo po Krasu in primor. gozdovih. 1905–9 je prirejal nedeljske tečaje, enodnevne oglede (t i. čebel. shode, kasneje tudi v sodelovanju s Slov. čebel. društvom), kjer so predavali najboljši strokovnjaki, Ž. pa je sistematično seznanjal udeležence s prednostmi AŽ panja in delom z njim. AŽ panj se je kmalu uveljavil v naprednih čebel. obratih, med obema vojnama po vsej Sji, delno tudi na Hrv., v Avstriji in Italiji. Za izvoz čebel v tujino je Ž. izdelal polovični eksportni panj »polovičar«. Ustan. je tudi trgovino s čebel. potrebščinami (Bilc & Ž.), strojarno, z Valenčičem 1899 Prvo kranjsko tovarno testenin Pekatete, kasneje še njeno podružnico na Viču (Lj.), 1909 Čebel. zadrugo v Il. Bistrici. Zaradi fašist. pritiska je posestvo in tovarno prodal ter se 1925 umaknil v Lj., kjer se je posvetil obratu na Viču ter sodeloval pri ustan. in vodstvu kem. tovarne Ilirija. Tudi v Lj. je še čebelaril, vendar v manjšem obsegu.

Bil je član in več let preds. Združenja industrijalcev in trgovcev za dravsko banovino, član upr. odbora Slov. čebel. društva (ust. 1898, večkrat preds., nato častni član), po 2. vojni preds. Čebel. zadruge za Sjo. Objavil je samostojne publikacije: Naš panj (1925), Naša košnica (1932, shrv), Reformen in Bienenzuchtbetriebe (Villa del Nevoso, 1932), Nekaj reform v knjigovodstvu (1932), Reformen in der Buchhaltung und in der Büroeinrichtung (1932). Za učbenik čebelarstva A. Ludwiga Unsere Bienen (1922³, 2. del) je napisal poročilo o čebelarstvu na Kranjskem. Članke je obj. v avstr., nem., ital. in švic. časopisih, v domačih pa predvsem v SČ, mdr. (1909: Novoust. čebel. zadruga; 1910: Moj panj in moj način čebelarjenja; 1919: Organizacija čebelarstva v novi dobi; 1921: Kako zanesljivo preprečimo rojenje; 1922: Priznanje naši čebeli; 1932: Nekaj o eksportu naših čebel, Kolektivni čebelnjak; 1933: Razložljiv čebelnjak, Nova oblika našega panja; 1935, 1937: Kako čebelariti v krajih, kjer je glavna paša šele v poznih poletnih mesecih; 1936, 1937: Kako čebelariti v krajih z zgolj spomladansko pašo; 1937: Nekaj o naravnem čebelarjenju; 1947: Kako zaviramo in izkoristimo rojenje; 1948: Rojstvo Slov. čebelarja (ob 50–1. izhajanja).

S konstrukcijo in uvedbo AŽ panja v splošno prakso ter z organizacijskim in publicističnim delom se je Ž. ob A. Bukovcu in M. Humku povzpel v vrh uspešnih čebelarjev in postal nesporna avtoriteta na tem področju. 1974 so mu čebelarji postavili doprsni kip v Il. Bistrici, delo Z. Kalina. - Prim.: podatki hčere Alenke Mikačič (Lj.); Spominski almanah; Šlebinger–Marentič 162, 163, 165, 166, 168, 171, 198; SČ 1922, 4–5 (s sliko); 1934, 82; 1948, 27–8 (s sliko); 1972, 148–50; 1974, 141–6, 297–8; J 1932, št. 25; PDk 1974, št. 152. – Slika: arhiv SBL. Sbj. + Adč.

Stabej, J., Adamič, F.: Žnideršič, Anton (1874–1947). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi908243/#slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine