Slovenski biografski leksikon

Ževart Milan, zgodovinar in muzealec, r. 16. apr. 1927 v Podkraju pri Titovem Velenju rudarju Baltazarju in Mariji r. Meža, živi v Mariboru. Od 1938 je obiskoval gimn. v Celju, 1941 prenehal šolanje zaradi okupacije. Od avg. 1943 je delal kot aktivist OF v okrajih Šentilj pod Turjakom, Lovrenc na Pohorju, Slovenj Gradec in Šoštanj, 1944 nekaj časa borec v Tomšičevi brigadi. Po demobilizaciji julija 1945 je nadaljeval šolanje na celjski klas. gimn. (matura 1947), nato študiral zgod. in geografijo na Fil. fak. v Lj. (diploma 1952) in tu 1974 doktoriral. V Mrbu je od 1952 učil zgod. in geogr. na klas. gimn. (obenem bil sodelavec Zavoda za prosv. pedag. službo oz. inšpektor za zgod. in geogr.), 1956–8 kustos v Pokrajin. muzeju, od 1958 je ravnatelj mrb Muzeja Nar. osvoboditve. Od 1960 predava zgod. narodov in narodnosti Jsle na mrb. VPŠ oz. Pedag. akademiji (od 1975 docent, od 1981 izr. in od 1985 redni prof.). – Z referati se je udeležil štev. strok. srečanj in zborovanj, npr. slov. zgodovinarjev (Murska Sobota 1959, Velenje 1970, Mrb 1978, Celje 1982), jsl muzealcev (Vis 1961, Mostar 1979), ob 50-letnici okt. revolucije in ob 30-letnici KPS (Lj. 1967), Osvoboditev Sje (Lj. 1975), o krajevni zgod. (Domžale 1977, Ribnica na Poh. 1981). Bil je ali je član štev. komisij zgod. stroke (npr. za zgod. Mrba, za sodobno zgod., za zgod. KPS in KPJ), ur. odborov, svetov ustanov, družbenopolit. teles v Mrbu, Sji in Jsli. 1963–5 je bil poslanec skupščine SFRJ. – Prejel je vrsto priznanj, mdr.: red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1953) in dela z zlatim vencem (1965), srebrno odlikovanje OF (1974), nagrada vstaje slov. naroda (1977 in 1989) in 4. julij (1978), Valvasorjeva nagrada (1982).

Pod Ž-ovim vodstvom in z njegovim prispevkom je Muzej NO Mrb zbral veliko muzej. in arhiv. gradiva, postavil več vsebinsko bogatih in oblikovno dognanih razstav, razvil raziskovalno dejavnost in z ureditvijo izpostav (Osankarica, Ribnica, Sv. Primož na Pohorju idr.) razširil svojo dejavnost. Ob tem je Ž. kot svetovalec in mentor veliko prispeval k uveljavljanju muzejev NOB in revolucije.

Med zgod. NOB se je uveljavil kot eden najboljših poznavalcev te dobe. Odlikuje ga vestnost pri zbiranju virov, natančna analiza, široko pojasnjevanje in preudarno, zanesljivo sklepanje. Dognanja obj. od 1956 v samostojnih in skupinskih knjigah, razpravah, strok. ocenah in poljudnih člankih, vsega ok. 200 bibl enot. Najprej je obravnaval Šaleško dolino (mdr. knj. Od vstaje do zmage, 1966; dis. Narodnoosv. boj v Šaleški dolini, 1977 – zanjo dobil nagrado Sklada B. Kidriča 1979) in mrb območje (mdr. knj. Po sledovih NOV v mrb okraju, 1962), raziskovanje razširil na celo slov. Štajersko in na vzhodno Kor. (npr. knj. Miha Pintar-Toledo, 1964; Lackov odred, 1988; razprave o okupatorjevih talcih, XIV. diviziji na Štaj., razmahu NOB na Štaj., fašistični okupaciji, NOB in revoluciji na Štaj. – Obj. v ČZN, Kron, Prispevkih za zgod. del. gibanja, ZČ idr.). Pomemben je avtorski in ur. delež pri zbornikih Revolucionarna izročila – Domicili v slov. občinah (1981), Encikl. 2. svet. vojne 1939–45 (1982, sour. T. Ferenc), še zlasti pri zbirki Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okup. slov. Štaj. (1965, napisal spremno besedo; razširjeni izd. 1969 in 1978: Poslovilna pisma žrtev za svobodo.) Pisal je tudi o dogodkih po 1. vojni (npr. vojaški upori v Mrbu 1919, borci za sev. mejo, KPJ v Šaleški dolini). Sodel. pri EJ, Narodnih herojih Jsle (Bgd 1975, 1982²), SBL, Enc. Sje.

Prim.: osebni podatki z bibl; A. Leskovec, Večer 1977, št. 89; 1987, št. 90; B. De Corti, Delo 1981, št. 108; T. Ferenc, Delo 1982, št. 303; 1987, št. 93 (vse s sliko); Zbornik PA v Mrbu, 1970, 461; Pedag. fakulteta Mrb, 1986; T. Ferenc, ZČ 1987, 727–8. – Intervju: Večer 1977, št. 173 (174; V. Vuk); 7 dni 1978, št. 28 (J. Švajncer). T. F.

Ferenc, Tone: Ževart, Milan (1927–2006). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi898975/#slovenski-biografski-leksikon (26. september 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine