Zupan, Vinko (1882–1915)

★

17. julij 1882

Varaždin, Hrvaška

†

23. april 1915

Ljubljana, Slovenija

Imena

ime:

Zupan Vinko
okrajšava:

Dr. V. Z.
psevdonim:

Dr. Ž.
psevdonim:

Nepostoj
psevdonim:

Župan Vinko

Poklici ali dejavnosti

esejist

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi882093" corresp="sbl-text.xml#sbl04858" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi882093/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Vinko</forename>
            <surname>Zupan</surname>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>Dr. V. Z.</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <name>Dr. Ž.</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <name>Nepostoj</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <forename>Vinko</forename>
            <surname>Župan</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#esejist"/>
          <birth>
            <date when="1882-07-17">17. jul. 1882</date>
            <placeName>
              <settlement>Varaždin</settlement>
              <country>Hrvaška</country>
              <geo>46.305746 16.3366066</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1915-04-23">23. apr. 1915</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Zupan Vinko, esejist, r. 17. jul. 1882 v Varaždinu hišni pomočnici Katarini (sestra Toma Z-a, gl. čl.), u. 23. apr. 1915 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Zgbu in Lj., tu 1893–901 klas. gimn. Od jeseni 1901 je štud. slavistiko z germanistiko na univ. v Pragi, kot izr. slušatelj tam tudi na nem. univ.; 1904 je 6 mesecev izpopolnjeval svojo franc. v Ženevi. Zaradi živčne obolelosti je študij do 1906 prekinil, nato štud. 1907–8 slovan., nem. in franc. filologijo na univ. v Gradcu, 1908 bil prom. z dis. Anast. Grün Beziehungen zur slov. Literatur (hrani NUK, rkp zbirka). Jan. 1910 je postal neplačani praktikant v lj. Licejski knjižnici, 1913 redno nastavljen (nadzor v čitalnici, izposoja, evidenca dolžnostnih izv.), vendar bil povečini bolan, iskal zdravja na Gorenj., v Gor. in končno v Heluanu pri Kairu. Ko se mu je pljučna bolezen popravila, pa je znova duševno zbolel, sredi marca 1915 moral v bolnišnico. Od tu je 25. marca poslal lj. policiji proti nekat. zavednim Slov. dolgo ovadbo, plod bolne domišljije; mdr. je ovadil prijatelja V. M. Zalarja, kar je pripomoglo, da so ga konfinirali (gl. SN 1918, št. 51).

Na Z-ov razvoj je v Pragi vplival Masaryk, v Gradcu pa Murko. Poglabljal se je v literaturo, naravoslovje in filozofijo, o tem veliko pisal. Komaj 8-letna publicistika izpričuje dejavnost in nadarjenost. Posebej v kritiki mu je stalna bolehnost vsiljevala razdražljiv ton, kar je sprožalo polemične odgovore. – S pesmimi se je oglasil 1907 v LZ in DP, potem še v Sn (1912) in Slov. gospodinji (1912–3). Pomembnejši so njegovi eseji o Macharju (SN 1907, št. 222–4), Vrazu (DS 1908; SN 1910, št. 144–6), Masaryku (Sn 1910), Strindbergu (LZ 1912), Vrchlickem (ib.), prijatelju A. Dermotu (Sn 1914–5), Franceu (Sn 1915). Raziskovalno težnjo kažejo članki Metrični vzori Prešernove podoknice Luna sije (LZ 1909), Luna sije in drugo (Sn 1914), Plagiati prof. Fr. Pengova (ib.), Sledovi Maeterlinckove filozofije pri Ketteju (Lit. pratika 1914), Verski problem pri Aškercu, Macharju in Kranjčeviću (Sn 1915, fragment iz zapuščine). Prikazal je Maeterlinckovo igro Modra ptica (Sn 1912), povest Karla Emila Franzosa Dr. Ripač (Sn 1914), zbirko Holgerja Drachmanna Kärntner Novellen (Sn 1915), poročal o Murkovih raziskavah ljudske epike bosanskih muslimanov (LZ 1913), napisal več knj. ocen (npr. I. Prijatelj, Janko Kersnik, Sn 1915). – Iz franc. je prev. Maeterlinckovo Smrt mladega psička (J 1911, št. 328–9, 332–4; Sn 1912) in zač. romana A. Francea Kuhinja pri kraljici Pédauque (Sn 1915; dalje prev. O. Župančič).

Psevd.: Dr. V. Z., Dr. Ž., Nepostoj, Vinko Župan. - Prim.: r. matice (Histor. arhiv Varaždin); osebni dokumenti in akti (arhiv NUK); Veselovo gradivo; Bibl JLZ; J. Š(lebinger), LZ 1915, 239–40; Sn 1915, 192; D. Kermavner, ZČ 1973, 350. – Slike: Ivan Vavpotič (?), portret (NarG, inv. št. 1012); Veselovo gradivo. M. P.-S.

Kratice in krajšave

Melita Pivec-Stelè

Pivec-Stelè, Melita: Zupan, Vinko (1882–1915). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi882093/#slovenski-biografski-leksikon (23. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Zupan, Vinko (1882–1915)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Zupan, Vinko (1882–1915)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine