Zrimšek, Nada (1930–2018)

★

9. julij 1930

Ljubljana, Slovenija

†

12. oktober 2018

Ljubljana, Slovenija

Imena

ime ob rojstvu:

Zrimšek Nada
ime ob rojstvu:

Zrimšek Bernarda
ime po poroki:

Slana Nada

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi878524" corresp="sbl-text.xml#sbl04837" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi878524/</idno>
          <sex value="2"/>
          <persName type="birth">
            <forename>Nada</forename>
            <surname>Zrimšek</surname>
          </persName>
          <persName type="birth">
            <forename>Bernarda</forename>
            <surname>Zrimšek</surname>
          </persName>
          <persName type="married">
            <forename>Nada</forename>
            <surname>Slana</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#glasbenik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#operni-pevec"/>
          <birth>
            <date when="1930-07-09">9. jul. 1930</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="2018-10-12" source="#nepreverjeno">12. okt. 2018</date>
            <!-- Vir: Nada Zrimšek Slana, Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Nada_Zrim%C5%A1ek_Slana (7.12.2023) -->
            <placeName source="#nepreverjeno">
              <!-- Vir: Nada Zrimšek Slana, Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Nada_Zrim%C5%A1ek_Slana (7.12.2023) -->
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Zrimšek Nada (v r. matici Bernarda), por. Slana, operna pevka, v Ljubljani r. 9. jul. 1930 grad. tehniku Jožetu in Mariji r. Draksler (stanovali v Zg. Hrušici pri Lj.) ter tu živi. S petjem se je seznanila pri starših (oba pela v zborih, oče bil tudi zborovodja). 1945–8 je v Lj. končala ekonom. srednjo šolo in 1946–8 nižjo glasb. šolo, do 1951 je študirala petje zasebno, od 1952 na sred. glasb. šoli, diplomirala 1955 (prof. A. Darian-Moric). Zaposlena je bila 1948–55 v banki, 1955/6 angažirana v mrb Operi (po avdiciji pri J. Cipciju) in tu ostala do upokojitve 1980. – Je članica Društva slov. glasbenikov, od 1986 častna.

Prvič je nastopila 1951 v lj. Operi kot Balček v Desetem bratu M. Poliča, potem v Mrbu (tu se izpopolnjevala pri E. Krejči-Goldberg in M. Brišniku) v glavnih in vodilnih sopranskih vlogah ok. 50-ih oper, slov. oz. jsl.: Djula (J. Gotovac, Ero z onega sveta, 1955, 1975), Julija (D. Švara, Slovo od mladosti, 1957, 1959, 1978), Manica (M. Polič, Deseti brat, 1960), Maruša (A. Smareglia, Istrska svatba, 1960), Minka (A. Foerster, Gorenjski slavček, 1967, 1979), Jacinta (D. Savin, Šentflorjanci, 1969), Jerica (V. Parma, Zlatorog, 1977); in tujih: Kerubin (W. A. Mozart, Figarova svatba, 1956), Grofica Rozina (ib. 1979, 1980 ob 25-letnici dela), Donna Elvira (isti, Don Juan, 1962) in Konstanca (isti, Beg iz seraja, 1966), Mimi (G. Puccini, La Bohème, 1956, 1959) in Čo-čo-san (isti, Madame Butterfly, 1968), Antonija (J. Offenbach, Hoffmanove pripovedke, 1958, 1969; Giulietta, 1969), Nedda (R. Leoncavallo, Glumači, 1960), Mignon (Ch.-L.-A. Thomas, 1961), Violetta (G. Verdi, Traviata, 1965), Micaela (G. Bizet, Carmen, 1962), Margareta (Ch. Gounod, Faust, 1963), Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta, 1965), Parasja (M. P. Musorgski, Soročinski sejem, 1967), Agafja (B. Martinů, Ženitev, 1971), Manon (J. Massenet, 1972), Monica (G. C. Menotti, Medij, 1974) idr. Gostovala je z domačim ansamblom in samostojno v Lj., na Reki in v Sarajevu, nastopala na koncertih operne glasbe v Mrbu in okolici ter pogosto na Radiu Lj., Mrb, Sarajevo in Trst.

Že njen nastop na operni matineji AG in srednje glasb. šole v Lj. je D. Švara ocenil kot najboljši: »Glasovno in igralsko bi na najvišjo stopnjo postavil N. Z., ki je z absolutno kvalitetnim, močnim in lepim sopranom ter talentirano igro izvedla arijo Nedde iz Glumačev« (SPor 1955, št. 131). Kritiki so ji priznavali lep glas in znanje, muzikalnost in intonančno zanesljivost, notranjo koncentracijo in odrsko sproščenost. O kreaciji Čo-čo-san je B. Loparnik menil, da je njena najlepša, če ne najboljša interpretacija oz. lik, kakršnih na slov. odrih nismo doživeli veliko (Dialogi 1968, 278–9). - Prim.: osebni podatki; r. matice Lj.-bolnica (mat. urad Lj.); MuzE; SGL; P. Mihelčič, Delo 1980, št. 53; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. – Intervjuja: GL SNG Opera Mrb 1979/80, št. 1 (F. Potočnik); Večer 1980, št. 50 (H. Grandovec, oba s sliko). – Slika: arhiv SBL. Clemenz

Kratice in krajšave

Majda Clemenz

Clemenz, Majda: Zrimšek, Nada (1930–2018). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi878524/#slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Zrimšek, Nada (1930–2018)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Zrimšek, Nada (1930–2018)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine