Slovenski biografski leksikon

Zorman Ivo, pisatelj, r. 3. maja 1926 na Gori pri Komendi tesarju Francu in Ivani r. Janežič, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Kamniku, kamor se je družina preselila, meščan. od 1937/8 (2 razr.) v Lj. (Prule). 1942 se je povezal s partizani, od apr. 1943 bil sekretar (tudi ustan.) SKOJ v Kamniku, dopisoval v partiz. liste na Gorenj.; od jan. 1944 v ilegali. Po vojni je bil od 1945 dopisnik Tanjuga, PDk in SPor, od 1947 učitelj v Semiču in od 1948 v Kranju (Stražišče), opravil izpite na učiteljišču (matura 1948). Na VPŠ v Lj. je 1948–50 študiral slov. in ruski jezik (diploma 1950), nato bil predm. učitelj na niž. gimn. oz. osn. šolah: 1950–2 Križe pri Tržiču, 1952–4 Preddvor, 1954–60 Železniki in 1960–5 Litija (tudi ravnatelj). Pri Založbi Borec je bil od 1965 ur. Kurirčka (honor. že od 1963), upokojen 1977.

Krajšo prozo je obj. v MR (1950/1: Sin), NOja (1951: Brat, Gospodični; 1952: Carmen), Besedi (1951/2: Smrt na Pogorelčevini), NSd (1953: Agnus Dei; za Radio Lj. dramat. V. Ocvirk, izvedba 1954), Obz (1953: Rupertova vrnitev) idr. Samostojno so izšle novele s tematiko NOB Trije Borjanovi (1955; ocena M. Mejak, NSd 1955, 819–22) in romani: Čez dvajset let bo vse drugače (1968; ocena D. Rupel, NRazgl 1968, 473; Kajuhova nagrada 1967), ki povezuje vojni in povojni čas; V tem mesecu se osipa mak (1969; ocena J. Šifrer, Sd 1970, 557–9), v katerem obravnava sod. tematiko; Pedagoška komedija (1971; ocena A. Inkret, NRazgl 1972, 110) s snovjo iz življenja prosvetnih delavcev; Draga moja Iza (1973, 1978; oceni: A. Inkret, NRazgl 1973, 390; D. Jančar, 7 dni 1973, št. 24; nagradi: Kajuhova in vstaje slov. naroda, obe 1973; istoimen. film 1979, scenarij in režija V. Duletič; češ. prev. F. Benhart: Drahá moje Izo, Praga 1983) je iz časa pred vojno, med njo in po osvoboditvi; Medved z budilko (1978; ocena A. Inkret, NRazgl 1978, 393), kronika podežel. mesta v povojnih letih; Vonj po jeseni (1978; ocena A. Inkret, NRazgl 1978, 393); Kdo bo meni prižigal sveče (1982; ocena S. Simčič, Dnevnik 1983, št. 295), avtobiografično o delovanju med člani SKOJ v NOB. V ciklu romanov Sončnica navadna (1974), Stric Benjamin (1977), Dom človekov (1981), Portret revolucionarja Malusa (1985; ocene: A. Inkret, NRazgl 1974, 640; 1977, 582; F. Benhart, Sd 1978, 555–6; J. Snoj, Delo 1982, št. 17; J. Šifrer, Delo 1985, št. 206) in Leta herojev (1988) je upodobil široko fresko o meščanski družini Bauman. Najnovejši roman je V znamenju tehtnice (1989; ocena Mirjam Novak, Dnevnik 1989, št. 329; J. Šifrer, NRazgl 1990, 10). – Z-ovo pripovedništvo izhaja iz realist. razvojne linije slov. proze. Vendar je stalno izpopolnjeval svoj izraz in prešel od enostavnejših pripovedi v prvem obdobju do zapletenejših postopkov moderne proze v zadnjem (npr. Portret revolucionarja Malusa). – Telev. komedijo Botre je predv. RTV Lj. (1974, 1976).

Obsežno je mladin. lit. delo. Napisal je povesti: Iz obroča (1953; ocena K. Kovič, LdP-Borba 1954, št. 7), Svobodni gozdovi (1954; ocena Milan Dolgan, NRazgl 1955, 90), Eno samo življenje (1963; tudi radij. igra, izvedba Radio Lj. 1961), Na senčni strani mesta (1967; shrv. prevod J. Hrvaćanin: Tamna strana grada, Bgd 1967), Gnezdo sršenov (I–II, 1968, 1974, spr. beseda B. Golob), V sedemnajstem (1972, spr. beseda B. Golob; 1977, 1979, 1984, vse spr. beseda I. Ilich; češki prev. K. Benhartová-Literová: V sedmnácti, Praga 1983), Rosni zaliv (1975, spr. beseda B. Golob), Obveščevalec Lesnika (1982). Oh, ta naša babica (1986, spr. beseda J. Zlobec), Sla po letenju (1987); sodobne pravljice: Storžkovo popoldne (1973; tudi scenarij za telev. nadaljevanko, predv. 1977 RTV Lj.), Tinčevi divji doživljaji (1978), Rada bi bila velika (1979), Deklica iz Mihovega mlina (1982, 1984, 1988), Ded Nil in teta Filipa (1989); besedila za slikanice: Nedeljska jutra (1973, ilustr. M. Bizovičar; dramat. Dj. Flerè, izvedba Radio Lj. 1977), Bolničarka Vida (1978, ilustr. M. Jemec-Božič), Naši kurirji (1978, ilustr. M. Manček), Uporne Dražgoše (1978, ilustr. I. Šubic), OF (1979), Hrčki smrčki (1983, ilustr. L. Osterc), Račka Puhačka (1988, ilustr. Z. Čoh). Mladinsko ID je izšlo v 4 knj.: Gnezdo sršenov; Na senčni strani mesta in Nedeljska jutra; V sedemnajstem; Rosni zaliv (1983, spr. beseda M. Kobe). – Napisal je tudi mladin. radijski igri Najboljši prijatelj (izvedba 1972 Radio Lj.; 1972–3 v madž. radio Novi Sad; 1973 v maked. radio Skopje) in Radijska igra v barvah (izvedba 1972 Radio Lj.). – Obj. je spomine na otroštvo Lectovo srce (1989). - Tudi v mladin. delih je zaradi Z-ovih mladostnih doživetij vojna oz. NOB ena najizrazitejših tem. Predvsem v povestih, vpetih v čas njeg. mladosti, so glavne osebe fantovski liki. Ko pa se kot pisatelj sooča z mladino današnjega časa, se pojavljajo dekliške figure. Vidna značilnost del o sod. mladini je »problem trenj, kratkih stikov, nesporazumov in sporov med generacijami«, med odraslimi in mladostniki (prim. M. Kobe).

Iz shrv. in rus. jezika je prev. predvsem za list Kurirček (psevd. SP, Simon Princ), knjižno je izšla povest M. Petrović, Dečki s troogelnega trga (1966). – Za tisk je mdr. prir. knjige: M. Makarovič, Kmečka abeceda (1979), P. Šimac, Na divjih rekah Bolivije (1984), M. Golar, Bobi v laškem ujetništvu (1985), O. Križanovski, Črnogledi humorist za rešetkami (1987), J. Jezeršek, Arhipelag Goli (1989), R. Leljak, Teharske žive rane (1990), P. Šimac, Lov za kometovim repom (1990). - Ur. je izbor mladin. kratke proze O partizanih (1972).

Prim.: osebni podatki; Moder, SLNP; SGL; J. Ž. Tov 1963, št. 40 (s sliko); M. Raztresen, Dnevnik 1971, št. 35; D. Sedej, Otrok in knjiga 1981, št. 12, 82–3 (vse s sliko); Slov. književnost (1982); Adresar pisaca Jsle (Bgd 1986). – Intervjuji (vsi s sliko): KG 1973, št. 9 (S. Teršek), Knjiga 1973, 528–30; TT 1973, št. 9 (H. Vogel), Teleks 1982, št. 30 (J. Zadnikar), TV–15, 1984, št. 7 (B. Žokalj-Jesih), Srce in oko 1989, 100–8 (B. Hofman). - Slika: arhiv SBL. Lah

Lah, Andrijan: Zorman, Ivo (1926–2009). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi876696/#slovenski-biografski-leksikon (8. avgust 2014). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnostiZnanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine