Zorec, Črtomir (1907–1991)

Zorec Črtomir, tekstilski strokovnjak in publicist, r. 14. okt. 1907 v Stični pisatelju Ivanu (gl. čl.) in učiteljici Marici r. Rupnik, živi v Kranju. Nižjo realko (1919–23) in kiparski odd. TSŠ (1923–7) je obiskoval v Lj., štud. kiparstvo na umetn. industr. šoli (1927/8) in AUU (1928/9) v Pragi, potem končal dveletno tekstilno šolo v Kranju (1930–2). 1931–5 je bil vzorčni risar, mdr. v tovarni zaves Stora v Šentvidu (Lj.) in Metki v Celju, 1935–41 učil na Drž. tekst. šoli v Kranju (1937 opravil učit. izpit). Ob okupaciji 1941 je bil izseljen v Srbijo (pol leta učil na tekst. šoli v Leskovcu), se vrnil v Lj., 1942–5 bil v ital. in nem. koncentr. taboriščih, mdr. Gonars, Monigo, Visco, Ljubelj. Po vojni je bil 1945–62 učitelj in direktor Sred. tehn. tekst. šole v Kranju (1949–52 predstojnik tekst. odd. Šole za oblikovanje v Lj.), od 1962 kustos in vodja Prešernovega muzeja v Kranju, 1964 upokojen, a delal še do 1973. – Odlikovanji: red dela s srebrnim vencem (1955) in red republike z bronastim vencem (1985).

Po zgodnjih liter. poskusih, mdr. črtici Na Golici (Zvonček 1922) in V noči (Nova pravda 1925, št. 1), novela Planina (LZ 1928), je utihnil. Kasneje se je usmeril v pisanje učbenikov za tekstilne šole, mdr.: Osnovni pojmi strok. računstva … (1937, 1947⁵); Vzorčno risanje (1938), Jacquardske vezave (1939), Nauk o vezavah (1940, 1948⁴), Blagoznanstvo oblačilnih in sorodnih obrti (1946, 1952⁴), Slov. tekstilna terminologija (1947); nekateri so bili prev. v shrv. (prim. G. Kocijan, Bibl del tekst. stroke, v zborniku Tehn. tekst. šola Kranj, 1961; Z. napisal uvod). Obravnaval je tudi zgod. tekstilne industrije v Sji, npr.: Naš tekstilni muzej (Srednja tehn. tekst. šola Kranj, 1956, tudi ur.; Z. sodel. pri ustan. muzeja 1954), Nekaj podatkov o razvoju tekstilne ind. … v Kranju (Kranj v boju in svobodi, 1954), Prispevek k zgod. tekstil. šolstva v Kranju (Kranjski zbornik 1970).

Bogata je publicistika, v kateri se je razmahnil po 2. vojni zlasti v GG in Snovanjih. Kramljajoče in v rahlo arhaiziranem jeziku je opisoval kraje in ljudi Gorenjske in zamejstva, odkrival veliko dotlej neznanih zgod. dejstev. Največ se je posvečal F. Prešernu (gl. Š. Bulovec, Prešernova bibl, 1975), npr. F. Prešernu spomenik v Kranju (GG 1948, št. 2-4), Kranj Pešernu (Panorama 1964, št. 5–7). Knjižno je izšlo Po Prešernovih stopinjah (1987; od 1965 kot podlistek v GG in predelano v Obz 1974–7; ocena P. Colnar, Dnevnik 1987, št. 39). Z A. Gspanom je ur. katalog Prešernov spominski muzej v Kranju (1964). V Obz je obširneje opisal še S. Jenka (1977), J. Urbančič-Turnograjsko (1977–8), M. Valjavca (1977–8), J. Mencingerja, J. Kersnika, J. Alešovca, A. Medveda, J. Trdina (vse 1978), vrsto drugih v Snovanjih (1967–79). Med domoznanskimi čl. v Glasu je obsežna serija o Gorenjskih krajih in ljudeh (1970, št. 90-1985, št. 98). Opisoval je tudi Beneško Sjo (1968, št. 48–59; 1976, 1–98; 1977, št. 1), Rezijo (1968, št. 77), Kor. (1975, št. 1–100), Porabje (1977, št. 42–78), Tržaško (1977, št. 2-40). Z B. M. Sturmom je ur. zbornik Padlim za svobodo (Clc 1987).

Za gozdovniško organ., ki jo je ustan. 1925, je sestavil, opremil in ilustr. priročnike Taborniški red (1925), Tabor (1929) in Življenje v taboru (1929). Ur. glasilo Ogenj slov. gozdovnikov (1927). Po 2. vojni je bil preds. pripr. odb. Združenja tabornikov Sje. – Izdelal je več grafik, ekslibrisov in nekaj doprsnih kipov (prim. GG 1956, št. 55).

Psevd.: Č., Č. Z., Črni Ris, O. Jesenkin, -r-. - Prim.: osebni podatki; SBibl; Glas 1967, št. 77; M. Sattler, Dnevnik 1972, št. 322; Tekstilec 1977, št. 12; J. Šprogar, 7 dni 1982, št. 25; A. Pavlič, Delo 1987, št. 54 in 240; P. Colnar, Dnevnik 1987, št. 321–36 (vse s sliko); F. Adamič, Zbornik občine Grosuplje 1988, 155–6. – Intervju: Dnevnik 1977, št. 28 (J. Turk), Glas 1977, št. 79 (L. Mencinger). Pibernik