Slovenski biografski leksikon

Zore Slavko, politični delavec in diplomat, r. 10. jan. 1910 v Trstu nižjemu uradniku Alojziju in Leopoldini r. Sever, u. 7. nov. 1977 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Zagorju ob Savi (družina se je preselila 1914), II. drž. realno gimn. 1922–30 (matura) v Lj. Študiral je pravo 1930–5 (diploma) na Univ. v Lj., tu doktoriral 1936. Do 1929 je bil član Sokola, od 1934 liber. dij. društva Jadran, sodel. v športnih društvih. Služboval je pri Upravi dravske banovine v Lj.: od 1935 pravni referent inšpekcije dela, od 1937 izseljenski referent, 1938–41 polit. upravni pripravnik. Ob okupaciji 1941 se je aktivno vključil v NOB (ileg. ime Griša), bil aktivist OF (sekretar IO OF banovin. uslužbencev Sje), od avg. deloval v VOS Lj.; marca 1942 postal član KP. Nov. 1942 so ga Italijani aretirali, zaprli v Lj. in spomladi 1943 internirali v It. (Visco). Po kapitulaciji It. sept. 1943 se je v Brdih priključil NOV. Bil je komisar Briškega odreda, potem I. soške brigade, od dec. 1943 pomočnik šefa obveščevalne službe IX. korpusa. Febr. 1944 je bil poklican v GŠ NOV Sje in imenovan za namestnika šefa civilne obvešč. službe Sje, od apr. 1944 je bil šef odd. za zaščito naroda (OZNA). Od apr. 1945 je bil svetnik v jsl veleposlaništvu v Washingtonu (ZDA), 1950–1 pomočnik ministra za zunanjo trgovino, 1951–8 načelnik polit. odd. v sekretariatu za zunanje zadeve, potem izredni veleposlanik FLRJ na Finskem, v Siriji in Jordaniji. Po vrnitvi v Sjo je bil 1958–9 pomočnik sekretarja izv. sveta Skupščine Sje, 1959–63 republiški javni tožilec. Hkrati je opravljal še štev. dolžnosti v razl. odborih in komisijah, npr. v SZDL, CK ZKS, Društvu SRS za OZN (od 1963 predsednik: prim. njeg. čl. Dejavnost društva OZN v Sji, NRazgl 1964, 184); po njem se imenujejo nagrade tega društva za študentske naloge o delovanju OZN. – Prejel je partizan. spomenico 1941 in odlikovanja: 1945 red partiz. zvezde s puškami, 1947 zaslug za narod s srebr. žarki, 1950 bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1963 dela z rdečo zastavo, 1970 republike s srebr. vencem in 1974 zvezno plaketo varnosti. Kot diplomat je prejel red viteza Velikega leva rep. Finske in zaslug za državo rep. Sirije (I. reda). - Prim.: podatki sekretariata za kadrovska vprašanja (arhiv Skupščine SRS); Delo 1970, št. 8 (s sliko); Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; nekrologa 1977: NRazgl 607 (S. Peterin), Delo št. 265 (I. Svetina, s sliko). Gombač

Gombač, Metka: Zore, Slavko (1910–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi875318/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Primorski slovenski biografski leksikon

ZORE Slavko, javni delavec in diplomat, r. 10. jan. 1910 v Trstu, u. 7. nov. 1977 v Lj. Oče Alojzij iz Zagorja ob Savi, uslužbenec finančne straže, ki je okr. 10 let služboval v Trstu, mati Leopoldina Sever iz Šmartnega pri Litiji. V Zagorje so se umaknili 1914. Osn. š. v Zagorju, gimn. v Lj. 1935 je diplomiral na Pravni fak. Z rigorozi je postal dr. prava. – 1941 in 1942 je bil poverjenik OF v tedanjih organih oblasti in hkrati pripadnik VOS v Lj. V jeseni 1942 so ga It. in vaški stražarji aretirali. Ničesar mu niso mogli dokazati in so ga le internirali v taborišče Visco (Furlanija). V taborišču je sodeloval v odporu in po kapit. It. so se pravočasno umaknili pred Nemci v Goriška Brda. Jože Krajc ga je vključil v štab Briškega bataljona. Postal je polit. komisar Briškega odreda in bil nato 2. sept. 1943 imenovan za politkomisarja Soške brigade in to funkcijo opravljal tudi v Zapadno prim. okrožju. 22. okt. 1943 ga je štab Goriške divizije imenoval za vodjo štaba Tolminskega vojnega področja. Do febr. 1944 je bil član štaba in obveščevalni oficir 9. korpusa NOV. Tedaj je odšel v Belo krajino, kjer je bil član vodstva OZNE za Sjo. Apr. 1945 je odšel v Bgd, kjer je delal v OZNI za Jslo in ob koncu vojne je imel čin podpolkovnika. Član KPS je postal mar. 1942. – Od 1945–50 je bil svetovalec ambasade FLRJ v Washingtonu. Od 1950–53 je bil pomočnik ministra za zunanjo trgovino FLRJ in načelnik polit. odd. drž. sekretariata za zunanjo trgovino FLRJ. Od 1953–55 je bil poslanik na Finskem, od 1955–58 pa poslanik v Siriji in Jordaniji. 1958 in 1959 je bil pomočnik generalnega sekretarja IS skupščine Sje, od 1959–63 pa javni tožilec LRS. Upokojen je bil 1963. Od 1960 je bil dva mandata član verske komisije LRS in tudi dva mandata član in nato preds. Sveta Medic. fak. v Lj. -Po letu 1945 je objavljal propagandne članke za novo Jsl. v izseljenskem časopisju v ZDA in priložnostne članke o OZN v domačem tisku. V zgodnjih 70 letih je bil preds. Društva SRS za Združene narode in bil je tudi član izvrš. odb. Lovske zveze Sje. – Bil je nosilec spomenice 1941 in mnogih drugih odlikovanj.

Prim.: Osebni podatki sina Marka Zore; Franc Črnugelj-Zorko, Na zahodnih mejah, str. 71, 90, 128; Ko je ko u jugoslaviji, str 1189; SBL IV, 850–51.

Stres

Stres, Peter: Zore, Slavko (1910–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi875318/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine