Slovenski biografski leksikon
Znidarčič Asta, pesnica in umetnostna zgodovinarka, r. 24. jun. 1916 v Novem mestu pravniku Josipu in učiteljici Mariji r. Bajc (oba iz Renč pri Novi Gorici), živi v Ljubljani. Obiskovala je gimn. 1927–31 v Kranju in 1931–5 II. drž. v Lj., od 1935 študirala umetnostno zgod. na Fil. fak. v Lj., diplomirala 1950. Študij je večkrat prekinila, mdr. 1937–40 živela v Sarajevu, 1946–7 v Skopju z možem F. Petretom (z njim poročena 1946–54); med nem. okupacijo v Lj. 1944 aretirana in zaprta do osvob. 1945. Bila je novinarka 1945–6 v uredništvu NŽ, od 1951 (honor. od 1949) kustosinja (strok. izpit 1955) v NarG v Lj., upokojena 1976, a delala še do 1986.
Pred vojno je obj. črtice v listih J (1939, št. 421 a: Smrt tete Pepe), Zora (Sarajevo, 1939: Židinja), MP (1939/40: Palica), po vojni liriko v: SPor (1945, št. 167: Partizanski grob), NŽ (1946: Uspavanka; 1969, 1983). NS (1951: Večna neznanka, Renče), NOja (1953: Kazalca), NSd 1956, Otroku in družini 1959, SIK 1963, 1970, NRazgl 1980, 1986 idr. Pripravila je dve knjigi svojih pesmi. V zbirki Zlati mrak (1968, spr. beseda R. Šuklje; oceni: A. Berger, Mladina 1969, št. 1; V. Klabus, NRazgl 1969, 108) so najpogostejše teme erotika (Poldan), materin. ljubezen (Ti mali plod …), lepota narave (Italijanska pokrajina) in umetnin (Stari gobelin, Na japonski svili); kar zadeva obliko, prevladujejo tradicionalni verzi z rimo in izrazito racionalni slog, ponekod se pojavlja tudi »svobodnejši moderni recitativ« (V. Klabus). Zbirko Tuje pokrajine (1982; ocene: J. Horvat, Delo 1983, št. 81; P. Kolšek, NRazgl 1983, 717; M. Novak, Dnevnik 1983, št. 55) odlikujeta predvsem nazornost čustvenega doživljanja (Čarovnik) in »pogosto sveža metaforika« (J. Horvat). – V Cicibanu in Pionirju je obj. štev. črtice, igrici Kraljična brez bisera (Pionir 1954/5; izv. na Radiu Lj., 1956) in Igrače (ib. 1956–7).
Članke o slov. lik. umetnikih je pisala predvsem ob razstavah oz. pomembnejših življ. dogodkih: Janez Šubic (LdP 1950, št. 288; NŽ 1951, 67–8), G. Birolla (Beseda 1951/2; SPor 1952, št. 83), I. Franke (TT 1954, št. 40), V. Pilon (TT 1956, št. 42; ps. A. Z.), I. Kobilca (Sinteza 1971/2, št. 24/25), J. Humek-Trnkóczy (biogr. in lit. v kat., Kostanjevica ob Krki 1976) idr., ok. 30 člankov v SBL od 1960. O razstavah v lj. galerijah je poročala v NRazgl (1957: II. mednar. graf. bienale; 1965: VI. … bienale; 1973: Gotska plastika na Slov.), NŽ (1961: Barok na Slov.), Delu (1971, št. 150: Razstava kiča). Ilustracije mladin. del (večinoma izšle pri MK) je ocenjevala v NSd 1957, NRazgl 1958 in v listu Otrok in družina (1966, 115: M. Stupica). Z nekaj kritikami lik. umetnosti v zgodnjih 50-ih letih se je uvrstila med naprednejša peresa, ki so ob popustljivejšem odnosu ideologov do svobodnega umetnostnega raziskovanja pripravljala pot za njen vsestranski oblikovni in idejni razmah.
Prev. je knjigi S. G. Colette, Zeleno žito (1962) in Umetnostni zakladi Jsle (1970) ter štev. radij. igre, ki so bile izv. na Radiu Lj., mdr.: J. Genet, Črnci (1969), M. C. Semprum, Čakalnica (1970), F. M. Dostojevski, Ne želi svojega bližnjega žene! (prir., izv. 1971), B. A. Dadie, Asemian, kralj (1972), S. Dubreuilh, Brodolom ali Miss Ann Saunders (1972), J.-C. Danaud, Kako pride do tega (1975), E. Westphal, Vaš mozartimento (1976). Črtice iz franc. in it. je prev. za mlad. liste (prim. bibl B. Pleničar, Ciciban in Pionir 1945–70).
Prim.: osebni podatki; SGL; SBibl; R. Šuklje, NŽ 1969, št. 3 (s sliko); Delo 1982, št. 296 (s sliko); Slov. književnost, 1982; Dj. Flere, NRazgl 1986, 460. – Kip: glava, F. Gorše, 1941, hrani Gal. B. Jakca v Kostanjevici na Krki. Buttolo + Kčč.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine