Slovenski biografski leksikon

Zima Luka, klasični filolog, r. 13. okt. 1830 na Podložah (Jurovska vas) kmetu Antonu in Elizabeti r. Šurmann (?), u. 16. marca 1906 v Varaždinu. Ker je zgodaj izgubil očeta, je zanj skrbel in ga šolal svak Filip Korošec. Osn. šolo je obiskoval v Majšperku in Mrbu, tu 1845–52 tudi gimn., kjer mu je katehet J. Matjašič vnel veselje do učenja sloven. in shrv. Ilirsko navdušenje ga je s sošolcem J. Žitkom (gl. čl.) zaneslo v Zgb, kjer je 1853 maturiral; z Žitkom se je podal iz Zgba peš v Prago, štud. klas. filol. tu in v Gradcu (prof. G. Curtius, L. Lange, A. Schleicher), se naučil slovan. jezikov in novogršč. V Pragi se je sprijateljil s srb. pesnikom J. Jovanovićem-Zmajem, kar je vplivalo tudi na Z-ove poznejše poklicne odločitve. Postal je 1856 prof. za gršč. in lat. na gimn. v Srem. Karlovcih, kamor je zvabil tudi Žitka (gl. M. Murko, Spomini, 1951, 19). Tukaj se je poročil, po zgodnji smrti prve žene ponovno poročil, imel šest otrok in živel v težkih gmotnih razmerah. 1876 prišel na gimn. v Varaždin, kjer je bil 1892 zaradi bolezni predčasno upok. 1893 je bil povabljen, da prevzame stolico grškega jezika na univ. v Bgdu, vendar je zaradi obolelih oči 1897 dokončno odšel v pokoj ter živel v Varaždinu. – Bil je od 1882 dopisni član JAZU, častni član Matice srpske v N. Sadu in Srp. učenega društva v Bgdu.

Z. je v shrv. napisal knjige: Nacrt naše metrike narodne obzirom na stihove drugih naroda a osobito Slovenâ (Rad, knj. 48/9, 1879); delo je izzvalo ostro polemiko (V. Jagić, AslPh 1880, 721–2, prizanesljivo; W. Wollner, ib. 1886, 177–281, ostro), na katero je Z. odgovoril: I opet o metrici narodnijeh pjesama (Rad, knj. 93, 1888). – Figure u našem narodnom pjesničtvu s njihovom teorijom (Zgb 1880) je zajetna zbirka metaforičnega idr. figuralnega gradiva iz shrv. ljudske poezije, pedantno ur. po togih kategorijah retorično klasicist. poetike (oc. V. Jagić, AslPh 1881, 473: »odpustljiv anahronizem«; J. Živanović, Javor, N. Sad 1882, 61–3). – Njekoje, većinom sintaktičke razlike izmedju čakavštine, kajkavštine i štokavštine (Djela JAZU, knj. 7, 1887); Z. je nameraval knj. dopolniti predvsem z gradivom iz stare srbščine, a je, osebno prizadet zaradi neugodnega sprejema, pozneje gradivo uničil.

Prvi obj. članek Sravnenije Omirovih epopeja sa Srb. nar. pesmama (Izv. gimn. Srem. Karlovci 1859) vsebuje vrsto zanimivih opažanj in načenja tematiko, ki je v homeroslovju še danes živa in aktualna. Značilno za Z-ovo vzgojno-izobraževalno vrednotenje antike je njeg. bgd nastopno predavanje (Nastavnik 1894). V drugih spisih obravnava razna vprašanja iz shrv. metrike in sintakse ali pa strok. ocenjuje tedanje srb. učbenike za gršč., lat. in srbščino. Precej ponesrečen je njegov kritični spis Starinsko trunje grčko i lat. u pesmama V. J. Ilića (Brankovo kolo 1896), kjer se s težkim arzenalom filol. učenosti loteva artistično izbrušenih in nežno občutenih stihov tedaj že pok. pesnika, zlasti njegovih heksametrov. Neugodne odmeve med pesnikovimi častilci (Delo, Bgd 1898, 347; N. Vulić, ib. 492–501) je zavračal v dveh polemičnih sestavkih (Brankovo kolo 1898, 1899). Z-ovih 18 krajših razprav (Brankovo kolo, Hrv. učitelj, izv. gimn. Srem. Karlovci, izv. gimn. Varaždin, Nastavnik, Prosv. glasnik) je zbral Jovan Turoman pod nasl.: Omanji spisi L. Zime (Bgd 1909; oc. M. Budisavljević, Brankovo kolo 1919, 27–8, 47). - Nedokončan rkp primerjanih ljud. pregovorov, zlasti slovan., hrani Arhiv JAZU v Zgbu.

Prim.: r. matice ž. urada Majšperk; Bibl JLZ; Cuvaj IV, 368 (s sliko); Lilek II, 26, 35, 63; NE; Znameniti Hrvati 290; J. Križan, Kres 1885, 112–5; F. Kovačič, ČZN 1906, 91; SGp 1906, št. 14; G. Lazić, Letopis Matice Srpske, N. Sad, knj. 238, 1906, 140–2 (popravi datum rojstva); J. Križan, L. Z., životopis, Varaždin 1908 (p. o. iz Naše pravice); K. Petrović, Istorija srp. pravosl. vel. gimn. Karlovačke, N. Sad 1951; Sto godina fil. fak. Bgd, 1963, 302, 304, 307–8, 309–10, 832; B. Pejović, Stojan Novaković i filološka kritika, N. Sad 1975, 35–6, 373–415 (bibl), 586–8. Gtr.

Gantar, Kajetan: Zima, Luka (1830–1906). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi869230/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnostiZnanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine